Sme policist brskati po prtljažniku?

To je zlasti pravica do zasebnosti in osebne svobode. Pri tem smo morda preveč prepuščeni policiji, saj se dejansko še vedno veliko državljanov premalo zaveda, kakšna so zakonita sredstva v rokah izvršilne veje oblasti.

Razlika med pregledom in preiskavo je v intenzivnosti posega

Pregled pomeni, da policist le "pregleda" vozilo, torej vizualno in brez dotikanja. Če meni, da sam pregled ni dovolj in bi bila potrebna preiskava, mora zanjo pridobiti odredbo preiskovalnega sodnika (obstajajo izjeme). V praksi se preiskava od pregleda loči po intenzivnosti preiskovanja, pregledovanja. Pri preiskavi gre za fizičen poseg v prostor, kjer policist uporablja svoje roke - odpira predale in ostale skrite predele (kaj je skriti prostor mora opredeliti sodna praksa) ter premika stvari.

Kako naj razlagamo Zakon o policiji?

Če vam policist ukaže, da odprite prtljažnik in bo s tem ukazom zasledoval enega izmed prej naštetih namenov (na primer zaradi zagotovitve varnosti prometa bo preveril prisotnost obvezne opreme), je ukaz dopusten, sicer pa je nezakonit. Bistvo je torej, kakšen je namen ukaza policista (zavedajmo se, da so ti nameni zelo široki). Ukaz odprtja prtljažnika brez razloga ni dopusten. Običajno vam policisti velijo, da pokažite obvezno opremo, ki pa jo imamo večinoma vsi v prtljažniku. Če ne bi hoteli, da vam pogledajo v prtljažni del, imate lahko obvezno opremo v zadnjem delu vozila in mu jo pokažete. Tako bi policistovem ukazu zadostili in hkrati "zaščitili" vaš prtljažnik. Problematično je rezervno kolo, ki je pri večini vozil skrito v prtljažniku in bi ga bilo že vsaj nepraktično, če ne celo "sumljivo", prevažati na zadnjih sedežih.

Pregled vozila je lahko tudi varnosten

Zakon o policiji (38. člen) opredeljuje tudi varnostni pregled vozila, katerega namen je, ugotavljanje ali je oseba oborožena in ali ima s seboj nevarne predmete ter tako zagotoviti varnost policistov in drugih oseb. Pogoj za takšen pregled je verjetnost napada ali samopoškodovanja in zato se tudi ta pregled ne more opravljati kar vse povprek.

Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP) je področni zakon

Na področju prometa pa imamo specialen zakon za policijska pooblastila, med katera spada tudi pregled vozila. Zakon vam je verjetno poznan s polic bencinskih črpalk pod imenom "Zakon za jurja". V členu 237/2 je določeno, da mora voznik na policistovo zahtevo omogočiti pregled vozila, opreme, naprav, tovora in pri njem sodelovati. Če policist zahteva pregled, morate ta ukaz spoštovati in mu pokazati obvezno opremo, odpreti pokrov motorja, prtljažni del itd. Beseda pregled pomeni, da lahko policist le vizualno zaznava vsebino; torej ni dovoljeno nikakršno dotikanje. Za fizičen poseg potrebuje praviloma odredbo preiskovalnega sodnika. ZVCP tu glede namenov oz. razlogov za pregled ne določa ničesar, kar pa si ne smemo razlagat kot brezpogojno pooblastilo. Uporabimo "Zpol" in ugotovimo, da je zahteva policista v tem primeru dopustna, če se zasleduje namen varnosti in nadzora prometa (ta namen izhaja namreč iz samega naslova zakona).

Zakon o kazenskem postopku (ZKP) in njegov namen

Zakon o kazenskem postopku (ZKP) je namenjen varovanju položaja posameznika / obdolženca proti državi (v prvi fazi proti policiji), tako da opredeljuje, kaj policija sme storiti in pod kakšnimi pogoji. Torej zakon omeji pooblastila policije, da bi samovoljno posegala v naše pravice. Pregled prevoznega sredstva, potnikov in prtljage dovoljuje zakon o kazenskem postopku (148/2 člen) pod pogojem, da obstajajo razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilca preganja po uradni dolžnosti. Namen pregleda je, da se izsledi storilca, da se ta ne skrije oziroma ne pobegne in da se odkrijejo ter zavarujejo sledovi kaznivega dejanja. Za skrite predele vozila se uporabljajo določbe o hišni in osebni preiskavi, za katere je potrebno pridobiti odredbo sodišča.

Kako naj bi bil v praksi uporabljen ZKP?

Policisti nam smejo pregledati prtljažnik, potrebujejo pa razloge za sum (npr. sporočilo ali podatek, na podlagi katerega domnevajo, da bo v določenem času, v določeni vrsti prevoznega sredstva mogoče najti osumljenca, predmete, sledove kaznivega dejanja). Zahteva po pogledu v prtljažnik mora na nečem temeljiti - v pravni terminologiji uporabljen izraz "razlogi za sum", ki označujejo zelo nizko stopnjo verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Če ima policist razloge za sum, lahko opravi le pregled. Če pa meni, da vizualni pregled ni dovolj za dosego namena, temveč je potrebna preiskava, torej fizičen poseg, potem mora pridobiti odredbo sodišča (obstajajo izjeme; zaradi varovanja premoženja, ljudi, klica na pomoč …), za katero mora utemeljiti razloge za sum. Poenostavljeno povedano to pomeni, da razloge za sum naštejemo in utemeljimo. Preiskavo pa je možno opraviti tudi na podlagi soglasja lastnika vozila, ki mora biti zares prostovoljno. Velikokrat pa težko govorimo, da smo dali soglasje čisto prostovoljno, saj običajno menimo, da je naša dolžnost storiti vse, da zadostimo policiji. Če vas policija vpraša, če lahko preišče vozilo, se nam bo zdelo, da nimamo druge izbire, kot da v to privolimo.