Zgovorne odbojne ograje

Do njih namreč niso prav nič prijazne. Kaj pa odbojna ograja v naselju ali celo na ulici v našem največjem mestu? Ali nam lahko da kaj misliti? Lahko!

Glej, glej, ograja!

Na nekaterih mestih v naseljih lahko opazimo ograje, ki naj bi odbijale vozila oziroma preprečevale, da se vožnja ne bi nadaljevala po pločniku. Tako naj bi bilo na mestih, kjer vozila pogosto ne zvozijo ovinka, treščijo v robnik in poskočijo proti površini, namenjeni pešcem. In že sama namestitev odbojnega železja bi morala delovati preventivno. Voznik naj bi pomislil: "Glej, glej, odbojna ograja, tule pa najbrž avti letijo s ceste". Če bi bilo res tako, bi vsi vozniki zmanjšali hitrost in varno izpeljali odsek, ki je zaradi ovinka, napačnega nagiba ali drseče podlage nevaren.

Glej, glej, zverižena ograja!

Vendar ograja ne odvrača voznikov od tvegane oziroma prehitre vožnje. Očitno se premalo sveti in tudi ni opremljena z zaslonom, na katerm bi števec sproti beležil število naletov. Ampak vsaj takrat, ko je odbojna ograja že povsem zverižena, bi lahko dala misliti, da se tu nekaj pogosto dogaja. Vozniku bi moral pogled na poškodovano železje pomeniti isto kot znak za omejitev hitrosti.

Za avto so rezervni deli, kaj pa za pešce?

Pripelje avto prehitro v ovinek, tresne v robnik in v odbojno ograjo. Žaromet, odbijač, blatnik, kolo, deli podvozja, morda polosovina, vse to se dobi med rezervnimi deli. Avto mora h kleparju, ličarju, optiku in kmalu že lahko drvi novim zmagam naproti. Kaj pa pešci, ki se v trenutku trčenja znajdejo za ograjo in lahko v njih prileti karkoli. Če je sreča, se samo kaj iz črevesja znajde v "gatah" prestrašenega pešca, ampak bolje pralnica kot urgenca. Torej velja nasvet tudi pešcem: pločniki, ki so zavarovani z ograjami, naj pomenijo nevarna mesta, na katerih se ni dobro zadrževati. Če nas pot vodi mimo, moramo pozorno opazovati bližajoča vozila in oceniti način njihove vožnje. To je že veliko. Potem lažje kaj ukrenemo (če je potrebno) za svojo varnost.