Ali "luksuzni davek" še potrebujemo? Država z njim dobi šest milijonov evrov na leto.

Ford mustang s petlitrskim motorjem V8 je eden tistih avtomobilov, ki ga dodatni davek neposredno podraži. Foto: Ciril Komotar

Avtomobilski proizvajalci so v Sloveniji pogosto kritični do dodatnega davka na motorna vozila, ki mu pogosto pogovorno rečemo tudi "luksuzni" davek. Ta se obračunava glede na prostornino motorja in zato so številni prestižni, športni avtomobili v Sloveniji precej dražji kot v nekaterih tujih državah. V Sloveniji tako lahko vidimo športne avtomobile, ki si jih lastijo Slovenci, na njih pa je registrska oznaka tuje države.

Finančno ministrstvo: Davek za porazdelitev davčnega bremena

"V zvezi z oceno vpliva davka na vozila višjega cenovnega razreda, večjih prostornin motorja in podobno ter presoje, da odganja kupce v tujino, naj spomnimo na namen in cilj uveljavitve tega dodatnega davka. Predvsem je bil cilj povečanje javnofinančnih prihodkov s porazdelitvijo bremena na krog zavezancev z večjim premoženjem, hkrati smo želeli prilagoditi obdavčitev po ekonomski moči ter spodbujanju potrošnikov k nakupu do okolja prijaznejših avtomobilov," razlagajo na finančnem ministrstvu.  

David Jurič, predsednik sekcije uvoznikov avtomobilov: "Odprava davka bi dvignila proračunske dohodke ..." Foto: Jure Gregorčič "Stopnja obdavčitve znaša od osem do 16 odstotkov, odvisno od prostornine motorja. Najvišji razred se začne nad štiri tisoč kubičnimi centimetri. V primerjavi s sosednjimi državami so se tako identična vozila pri nas podražila ne le za odstotek davka na motorna vozila DMV (do 16 odstotkov), temveč dodatno še zaradi učinka DDV, saj gre DMV v osnovo za DDV, torej vse tja do 20 odstotkov," pravi David Jurič, predsednik sekcije avtomobilskih uvozikov pri Trgovinski zbornici Slovenije. Jurič je s prodajo takih avtomobilov kot direktor uvoznika znamke Ford neposredno povezan. Ford seveda ponuja mustanga s petlitrskim motorjem V8.

"Verjamemo sicer, da država iz leta v leto pobere več luksuznega davka, vendar pa je prodaja takih vozil po uvedbi dodatnega DMV upadla za več kot polovico. Če bi se luksuzni davek ukinil, predvidevamo, da bi se prodaja vozil s prostornino motorja nad 2.499 ccm dvignila za vsaj 20 odstotkov. To bi dvignilo proračunske prihodke tako iz osnove osnovnega DMV kot tudi DDV," dodaja Jurič.

Prihodki dodatnega davka že tretje leto stagnirajo

Ob tem dodajajo, da v kategorijo obdavčljivih vozil z dodatnim davkom na motorna vozila spadajo predvsem tako imenovana "luksuzna vozila", za katera je značilno, da imajo višjo davčno osnovo in višje izpuste CO2. To po eni strani pomeni večjo okoljsko obremenitev, po drugi pa večje davčno breme zavezanca.

Država je davek uvedla sredi leta 2012, konec leta 2013 pa je ta davek prinesel 3,3 milijona evrov. Do danes so se torej prihodki podvojili. Letos se je v državno blagajno tako steklo šest milijonov evrov. Ti prihodki so po vpeljavi davka hitro naraščali, v zadnjih dveh letih pa se skoraj niso spremenili. Letos bodo sicer presegli lanski izkupiček, a vendarle je mogoče v spodnjih podatkih opaziti stagnacijo prihodkov.

Športni porscheji so v Sloveniji precej dražji kot v nekaterih tujih državah. Foto: Porsche

Prihodki dodatnega davka na vozila

Spremembe zakona vsaj letos ne bo

"O oceni, da zaradi dodatnega davka na motorna vozila odganjamo kupce v tujino, pa naj povemo, da so bili cilji (okoljski in tudi finančni), ki smo jih zasledovali z uvedbo dodatnega davka na motorna vozila, večinoma doseženi. To nam na eni strani kažejo obračunski podatki odmere davka na motorna vozila, iz katerih je razvidno, da se je struktura prvič registriranih osebnih vozil v obdobju od leta 2012 do 2016 povsem spremenila, saj se je močno povečalo število motornih vozil z najnižjimi izpusti CO2, ki so obdavčena po najnižji zakonski stopnji," še dodajajo na ministrstvu za finance.

Letos sprememba zakona o davku na motorna vozila, katerega del je tudi "luksuzni" davek, ni načrtovana.