Petek, 18. 4. 2025, 21.32
2 dneva, 1 ura
Prodaja električnih avtomobilov v Sloveniji
Preobrat na trgu? Prodajalci dajo popuste, država subvencijo, kupci pa? #foto

Avtomobilski proizvajalci potrebujejo prodajo električnih vozil in zato prilagajajo cene, tu so še vedno visoke subvencije. So razmere dobre za nakup električnega avtomobila? Število njihovih registracij je letos v Sloveniji poskočilo za 42 odstotkov. Ključen dejavnik je cena, kar dokazuje tudi dogajanje na trgu.
Letošnje leto se je pri prodaji električnih avtomobilov v Sloveniji začelo povsem drugače kot lansko. Prodaja teh vozil je lani v Sloveniji upadla in ta padec je bil precej večji kot na ravni celotne Evrope. Letošnje številke so spodbudne. V Evropi je prodaja električnih vozil v prvih dveh mesecih narasla za 45 odstotkov, v Evropski uniji za 28 odstotkov, kažejo podatki evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev (ACEA). V Sloveniji je v prvih treh mesecih število registracij novih električnih avtomobilov zraslo za 42 odstotkov.
Na trg prihajajo manjši in večinoma cenejši avtomobili
Lanska slabša in letošnja boljša prodaja imata logično osnovo. Za proizvajalce se je letos začel ostrejši lov za ustrezno nizkimi povprečnimi izpusti CO2. Prodaja električnega avtomobila letos šteje več kot lani in temu so se določeni trgovci prilagodili tudi s cenami. Te so danes večinoma največji, morda celo edini resni branik pred širšim razmahom elektromobilnosti.
Včeraj smo v Ljubljani uradno pozdravili novega hyundaia insterja, ki dopolnjuje ponudbo električnih majhnih avtomobilov. V zadnjih mesecih smo na trg dobili dongfenga boxa, renaulta 5, citroëna e-C3. To so vsi avtomobili z začetno ceno pod 30 tisoč evri. Vsaj do insterja je imel box najboljše razmerje med kakovostjo, opremo in ceno. To so potrjevale tudi registracije v prvih treh mesecih letošnjega leta. Slovenci so registrirali 84 boxov, 43 petk in 27 e-C3-jev. Na trgu je tudi peugeot e-208, ki so jih letos več kot sto dodali v sistem souporabe vozil Avant2Go. Začetna cena električne dvestotice je pri 30 tisoč evrih.
Kako pomembna je cena?
Realne povprečne cene za insterja bodo od 25 do 26 tisoč evrov, kar je primerljivo z boxom. Hyundai je lani s posebno akcijo ob prihodu nove električne kone že poskusil z ugodnejšo ceno in s tem preverjal odziv trga.
"Pri koni se je spuščanje cen zagotovo poznalo. Zelo hitro so se pojavili kupci. Vsaj v našem primeru lahko rečem, da imajo cene neposreden vpliv na prodajo. Opažam, da se zanimanje poveča takoj, ko se cena električnega zelo približa ceni avtomobila s klasičnim motorjem. Nato začnejo razmišljati tudi tisti kupci, ki prej električnih avtomobilov še niso postavili v ospredje svoje izbire," pravi Marko Kajfež, ki vodi uvoz in prodajo znamke Hyundai v Sloveniji.
Čeprav so trenutno dokaj nejasne razmere z novim razpisom subvencij za poslovne kupce, so razmere pozitivne za fizične kupce. Dober primer je cupra born. Njegovo ceno so v Sloveniji spustili pod mejo 35 tisoč evrov in tako je avtomobil upravičen do najvišje subvencije 7.200 evrov. Born se je že lani uvrstil med najuspešnejše električne avtomobile, letos je po prvih treh mesecih v Sloveniji vodilni.
Višja subvencija na račun manjše uporabnosti avtomobila?
Meja 35 tisoč evrov večinoma pomeni manjšo baterijo, kar velja tako za borna (59 kWh) kot tudi za volkswagna ID.4. Tudi zanj so v Sloveniji pripravili poseben paket in se za en evro spustili pod mejo 35 tisoč evrov. Registracije ID.4 so se v prvih treh letošnjih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani potrojile. Tak ID.4 sicer dobi manjšo baterijo, kar tako velikemu avtomobilu zmanjšuje uporabnost in doseg – ta pri kapaciteti baterije 52 kWh ne more biti kaj več kot 250 kilometrov. ID.4 z večjo baterijo nato že stane vsaj 48 tisoč evrov.
Kaj pa Kitajci in Tesla?
Pri električni ponudbi je izbire malo. BYD v Slovenijo še ni prišel. MG ima z modelom MG 4 kljub višjim carinam še vedno zelo konkurenčno ponudbo (tudi z višjo opremo in baterijo 64 kWh pod mejo 35 tisoč evrov), a po registracijah močno zaostaja za tekmeci, kot je born. Sodeč po cenah iz Avstrije bo BYD pod mejo 35 tisoč evrov ponujal modela atto 2 in dolphin.
Število registracij v Sloveniji je letos zdrsnilo Tesli, ki pa je imela po prihodu novega modela Y že močan mesec marec. Tesla nima tako nizkih izhodiščnih različic, so pa njihovi avtomobili – v primerjavi z bolje opremljenimi podobno velikimi tekmeci – ponavadi cenovno zelo konkurenčni. Testni električni avtomobili tega razreda se ponavadi gibajo vsaj okrog Teslinih, pa čeprav izhodiščne cene obetajo še ugodnejšo ceno. Če bi imela Tesla še nekoliko manjši in cenejši avtomobil od modela Y (pri enaki zasnovi) ...
Tri cenovne skupine, med njimi po deset tisočakov razlike
Na trgu se je izoblikovalo več cenovnih skupin električnih avtomobilov. Box in inster postavljata meje pri dostopnem in še vedno prostornem električnem avtomobilu. To je cenovni razred kar krepko pod 30 tisočaki in z upoštevanjem subvencije celo pod 20 tisoč evri. Cene za razred večjih avtomobilov (born, MG4, v izhodiščnih različicah tudi kia EV3 …) se gibajo okrog meje 35 tisoč evrov, kar je torej deset tisočakov več od najugodnejših malčkov. Težavo imajo avtomobili, ki so se znašli sredi tega cenovnega segmenta. Tak primer je renault 5, podobno čaka tudi cupro ravala. Kakšne bodo prihodnje leto cene volkswagna ID.2 in škode epiqa, še čakamo. Pričakujemo še več novosti, na primer kio EV2.
"Morda je vsaj pri naši znamki trenutna ponudba z bornom celo boljša, kot bo z manjšim ravalom," je v pogovoru za Siol.net razmišljal Edo Strajnar, ki vodi znamko Cupra v Sloveniji.
Cene za večje avtomobile, ki so namenjene vlogi prvega domačega avtomobila, so nato že nad 45 tisoč evri. Cenovno merilo ostaja tesla model Y.
Ali subvencije celo škodijo trgu?
Razmere za kupce so torej dobre. Trgovci so pripravljeni na popuste, za zdaj je najvišja subvencija še vedno 7.200 evrov. Kako dolgo še? Morda ni odveč vprašanje, ali prav te subvencije umetno držijo realno cenovno razliko med klasičnimi in električnimi avtomobili. Pri večini znamk je ta razlika namreč že leta ista. Subvencija pomeni, da proizvajalci lahko vztrajajo pri isti maloprodajni ceni, saj razliko namesto njih (rezanje donosa, razvoj proizvodnje z nižjimi stroški) krijejo drugi.