Reševalni pas na avtocesti: že letos človeški zakon in slovo spornega člena?

To je zgleden primer razvrščanja z avtoceste v Avstriji. Še preden se je promet ustavil, so se vozniki odmaknili na skrajna dela ceste. Foto: Aleš Črnivec

Tako imenovani reševalni pas so vozniki torej ustvarili takoj ob nastanku zastoja, ne šele, ko so zaslišali sireno oziroma v vzvratnem ogledalu zagledali modre utripajoče luči. Foto: Gregor Pavšič Bližajo se prvomajski prazniki, nato pa kmalu tudi že začetek poletne turistične sezone. Takrat se na slovenskih avtocestah poveča gostota prometa, ta je tudi sicer na številnih odsekih primorske in štajerske avtoceste že zunaj glavne sezone skrb zbujajoča. Problematiko večkilometrskih zastojev na avtocestah v zadnjem obdobju povečujejo tudi poostreni nadzori na državnih mejah. Lani so bili poleti zaradi nadzora na avstrijski meji dolgi zastoji pred predorom Karavanke.

Primer iz Avstrije: oblikovanje reševalnega pasu že ob prvem znaku morebitnega zastoja

Vedno ko se pojavi zastoj, se na izpitu znajde prometna kultura voznikov. Če traja zastoj dlje, je le vprašanje časa, kdaj bo moralo mimo peljati intervencijsko vozilo. To so lahko policisti, gasilci ali reševalna vozila, ki hitijo na mesto prometne nesreče, ali pa zgolj naključno mimovozeče reševalno vozilo s poškodovancem ali hudo bolnim potnikom.

Pri naših severnih sosedih, v Avstriji in tudi Nemčiji, smo bili že večkrat priča zelo zglednemu razvrščanju v primeru zastoja. Takoj ko se je vožnja močno upočasnila, je vsak zapeljal na skrajno stran svojega dela ceste in tako je med obema kolonama nastal dovolj širok pas za intervencijska vozila.

Ko slišimo sireno ali zagledamo utripajočo luč, je pogosto že prepozno

Tako imenovani reševalni pas so vozniki torej ustvarili takoj ob nastanku zastoja, ne šele, ko so zaslišali sireno oziroma v vzvratnem ogledalu zagledali modre utripajoče luči.

"Takrat je namreč že prepozno. Ko je voznik sredi zastoja, se zaradi gneče težko umakne. To še posebej velja za tovornjake," pravi gasilec Anže Albreht, ki velja za pobudnika zelo uspešne kampanje za ozaveščenost pri formiranju reševalnega pasu. Logatčan je nedavno na primorski avtocesti posnel primer slabe prakse, ko se je z rešilnim vozilom in bolnikom le s težavo prebil skozi zastoj.

Kot vidimo na zgornjem posnetku, so se avtomobili precej dobro umikali, to pa ne velja za bistveno daljše tovornjake. Marsikateri se je umaknil le do odstavnega pasu in zato Albreht s kombijem (kako bi bilo šele z gasilnim tovornjakom?) ni mogel mimo.

Spornemu členu slovenskega zakona so šteti dnevi

Pri tem je treba poudariti, da ti vozniki celo spoštujejo slovenski zakon in da so teoretično v prekršku tisti, ki so se umaknili na odstavni pas in morda celo rešili življenje. Zakon ministrstva za infrastrukturo za zdaj veleva umik le do odstavnega pasu. To je drugače kot v večini evropskih držav, kjer pa pravila za formiranje reševalnega pasu tudi sicer niso usklajena na ravni Evropske unije.

Po naših informacijah se bodo sporni členi zakona ob naslednji dopolnitvi vendarle prilagodil stanju na cestah in bo odpravil ta dvoumni napotek. Po dopolnitvi slovenski zakon ne bo določal, ali se morajo desno vozeči avtomobili umakniti na odstavni pas ali ne, temveč bo zahteval le formiranje dovolj širokega pasu na sredini avtoceste.

Slovenci imamo zelo malo tripasovnih avtocestnih odsekov, kjer bo (podobno kot v Nemčiji) treba določiti, ali bo reševalni pas nastal na levi ali desni tretjini vse cestne površine.

Pristojni sicer opozarjajo, da se bodo morali novega določenega mesta reševalnega pasu držati tudi reševalci in predvsem vzdrževalci na cesti. Ti danes pogosto med hitenjem do kraja nesreče uporabijo kar odstavni pas, kar pa bo ob spremembi zakonodaje z vidika umikanja avtomobilov postalo tudi uradno (v praksi je to že zdaj) zelo nevarno.