Sreda, 9. 2. 2022, 22.28
3 leta
Kako naprej?
Slabo za kupce? Evropa zaostaja, Slovenija ni izjema.

Električnih polnilnic v Sloveniji ni malo, še posebej se hitro širijo v mestih. Slabša pa je kombinacija klasičnih polnilnic AC in tistih “hitrejših” DC z enosmernim tokom. Take pogrešamo predvsem na podeželju.
Leta 2017 je imel v Evropi vsak električni avtomobil še svojo javno polnilnico, danes pade ena polnilnica le na deset obstoječih avtomobilov. Širitev polnilne infrastrukture je mnogo prepočasna, opozarjajo avtomobilski proizvajalci in od Evrope pričakujejo bolj ambiciozno strategijo regulacije alternativnih pogonov.
Mnoge avtomobilske znamke so za konec tega desetletja napovedale prehod na električno ponudbo. Trenutno postaja eno najbolj očitnih ozkih grl prav javna polnilna infrastruktura.
Evropsko združenje avtomobilskih proizvajalcev (ACEA) je optimistično glede letošnje prodaje novih avtomobilov. Rast prodaje se bo po njihovi oceni gibala okrog osmih odstotkov. To je sicer skoraj 20 odstotkov pod ravnjo iz leta 2019, a kljub temu bi lahko na evropske ceste zapeljalo 10,5 milijona novih avtomobilov.
Veliko teh bo elektrificiranih. To je posledica tako ponudbe na trgu kot tudi želja kupcev. Lani je znašal delež vozil s priključnim kablom že skoraj 20 odstotkov. Proizvajalci so pri teh številkah sicer previdni, saj jih marsikje dvigajo tudi različne davčne in finančne ugodnosti. Kot smo poročali, bo Evropa kmalu zaostrila meritve uradnih izpustov za priključne hibride. To bi še bolj v ospredje porinilo polno električne avtomobile.
Veliko bo odvisno od evropske strategije pri prihodnji regulaciji alternativnih goriv, ki predvideva tudi širitev polnilnic z vodikom.
Električni avtomobili se množijo nekajkrat hitreje kot polnilnice
Na evropski ravni vse večje ozko grlo postaja število javnih polnilnic. V zadnjih petih letih je število električnih vozil v Evropi raslo štirikrat hitreje kot rast polnilne infrastrukture. Predvsem po letu 2019 je rast prodaje avtomobilov občutno presegla širitev polnilne infrastrukture.
"Število električnih avtomobilov je med letoma 2017 in 2021 zraslo za več kot desetkrat, število javnih polnilnic v Evropski uniji pa se je v tem obdobju povečalo le za 2,5-krat. Če države članice EU ne bodo sprejele ambicioznih ciljev, nas kmalu čaka zapora te poti," opozarja Oliver Zipse, predsednik BMW-ja in tudi združenja ACEA.
Tesla je lani globalno prodala že skoraj milijon električnih avtomobilov.
Ostrejše smernice za strategijo regulacije alternativnih pogonov?
Zipse na težavno tematiko opozarja v trenutkih, ko na evropski ravni med Evropskim parlamentom (EP) in vladami držav članic sprejemajo pomembne dokumente infrastrukturne regulacije alternativnih pogonov (AFIR). ACEA želi tako Evropski parlament kot pristojne odbore spodbuditi, da bi znatno zaostrili prvotni predlog AFIR.
|
št. električnih vozil |
št. električnih polnilnic |
---|---|---|
2021 |
1.744.520 |
259.884 |
2020 |
1.045.893 |
206.511 |
2019 |
387.210 |
160.629 |
2018 |
240.136 |
118.584 |
2017 |
116.115 |
106.010 |
vir: ACEA
Polnilnice DC na podeželju so za zdaj v domeni predvsem avtomobilskih trgovcev, toda nekatere polnilnice so kljub temu šibke, do nekaterih ni mogoče izven delovnih ur salona ...
Polnjenje električnega avtomobila sredi Grenobla v Franciji. Tudi tam so bile cene zasoljene.
Evropska raziskava potiska Slovenijo v spodnji del držav
Tema sicer ni nova, iz izkušenj v praksi pa postaja vse pomembnejša. O njej smo pisali že pred meseci. Takrat je raziskava trga pokazala, da ima 18 držav članic EU na sto kilometrov cest manj kot pet polnilnih postaj, le štiri države pa imajo na sto kilometrov v povprečju celo več kot deset polnilnic. Slovenija ima na sto kilometrov cest v povprečju 1,6 električne polnilnice in spada v spodnji del evropskih držav.
"Polnilna infrastruktura je prav gotovo slabo razvita. Zadošča sicer za trenutno število električnih vozil v obtoku, ne omogoča pa njihovega bistvenega povečanja. Ključna težava bo polnjenje v domačem okolju, saj je hitro polnjenje na javnih polnilnicah izredno drago. Višje cene električne energije prav tako ne pomagajo," meni David Jurič, direktor podjetja Summit Motors Ljubljana, ki zastopa znamko Ford. Ta naj bi leta 2030 prodajala le še električne avtomobile.
Ali krivda leži tudi na plečih proizvajalcev?
Pri tem velja poudariti, da je omenjena statistika lahko celo preveč "prijazna" in da je realno stanje še slabše. Statistika namreč prikazuje le skupno število polnilnic, ne pa tudi ustrezne kombinacije med polnilnicami AC (izmenični tok) in polnilnicami DC (enosmerni tok).
V Sloveniji na primer primanjkuje polnilnic DC ob podeželskih cestah, zato zgolj postavljanje veliko cenejših, a tudi nekajkrat šibkejših polnilnic AC ne prinaša pomembnega napredka. Krivda je kajpak tudi na strani proizvajalcev, ki v avtomobile ne vgrajujejo zmogljivejših polnilnikov AC in zato avtomobili te polnilnice izkoriščajo s kvečjemu polovično močjo.
Tudi sistemi za predgretje baterije so še naprej izjemno redki (imajo jih tesle, pa porsche taycan …) in zato je pozimi polnjenje na najzmogljivejših javnih polnilnicah DC lahko za uporabnika zelo klavrno.
10