Torek, 13. 6. 2017, 4.00
7 let, 2 meseca
Šport spet pomaga obnavljati dolenjsko cesto, ki jezi turiste
Kdor prek Dolenjske in Bele krajine potuje proti hrvaški Dalmaciji, zagotovo pozna cesto prek Gorjancev s povprečnimi hitrostmi okrog 50 kilometrov na uro. Veliko hitreje tam vozijo dirkači na vsakoletni gorskohitrostni dirki, ki želi do ranga evropskega prvenstva, obenem pa njeni organizatorji pospešujejo tudi obnovo prometno zelo obremenjene in načete državne ceste.
Cesta prek Gorjancev je ena izmed povezav Slovenije s Hrvaško in tamkajšnjim avtocestnim omrežjem. Ta je danes pravo ozko grlo, saj vožnja iz Novega mesta prek ovinkov do Hrvaške in cestninske postaje Bosiljevo na primer traja tudi eno uro. To je sicer zgolj 50 kilometrov dolg odsek, kar priča o "mestni" povprečni hitrosti potovanja na tem odseku. Turisti sicer še pogosteje uporabljajo cesto mimo Črnomlja do mejnega prehoda Vinica.
Pogled na cesto proti Gorjancem v Koroški vasi:
Nov asfalt: dva dneva za dirkače, 363 dni za preostale voznike
Ta del Slovenije z zaledjem Novega mesta in Črnomljem še čaka na svoj avtocestni krak, ki bo nekoč precej olajšal tudi vožnjo turistov proti Dalmaciji. Danes direkcija za infrastrukturo cesto le krpa in zasilno usposablja, kar je tudi posledica ene najodmevnejših športnih prireditev na tej trasi. To je tradicionalna gorska dirka na Gorjance, ki se odkrito spogleduje z evropskim prvenstvom.
"Tudi letos smo v sodelovanju z ministrstvom za infrastrukturo popravili del asfaltne podlage in namestili dodatne dvojne ograje. Ceste seveda ne popravljamo zaradi dirke, ki poteka dva dni v letu, temveč predvsem za večje udobje in varnost njenih uporabnikov čez vse leto. Po vsaki dirki smo analizirali stanje cestne podlage, ki se tu pogosto menja. To analizo pošljemo pristojni direkciji za infrastrukturo, ki ima za obnovo te ceste tudi namenjena sredstva. V prihodnje želimo obnoviti zgornji del ceste, kar bi omogočilo organizacijo naše dirke na progi v dolžini petih kilometrov. S tem bi zadostili osnovnemu pogoju za evropsko prvenstvo," razlaga Viktor Levec, predsednik organizacijskega odbora te prireditve.
Favorit v razvrstitvi slovenskega državnega prvenstva je Milan Bubnič z zmogljivo lancio delto, ki je letos dobil dve od treh gorskih dirk. Vse so izpeljali v tujini.
Uredbo o državnem prostorskem načrtu (DPN) za državno cesto od avtoceste A2 pri Novem mestu do Malin je vlada sprejela že pred štirimi leti. Dela bodo izvajali fazno, njihov začetek pa je predviden za konec leta 2018. Nova cestna povezava bo pomembna za domačine in tudi tamkajšnje gospodarstvo. Poleg Revoza bodo avtoceste oziroma hitre ceste veseli tudi pri Akrapoviču, ki ima novo tovarno v Črnomlju. Ta del bo tudi zgrajen najprej, predvidoma do leta 2021.
Pozneje bodo gradili odsek od Revoza do priključka pri vasi Maline, ki obsega tudi predor pod Gorjanci. Po oceni vlade je realen rok za dokončano gradnjo tega dela ceste leto 2023.
V konkurenci dirke tudi Velenjčan Matej Grudnik, ki je sicer zaposlen v novomeškem Revozu. Športno prireditev, ki želi na evropsko prvenstvo, podpira tudi dolenjsko gospodarstvo
Več kot očitno v Novem mestu raste zgledno središče slovenskega avtomobilskega športa. Letošnjo dirko na Gorjance je podprla novomeška občina, pa tudi podjetja, kot so Revoz, Adria Mobil in Krka. Tudi domače društvo AŠD Novo mesto uspešno raste in pridobiva nove člane. Med njimi iščejo na le tekmovalce, temveč tudi nepogrešljive športne funkcionarje. Tako očitno postavljajo temelje, da bi Novo mesto dobilo dirko s statusom evropskega prvenstva, ki jo ima od leta 2007 v Sloveniji prireditev v Ilirski Bistrici.
To pa seveda prinaša mednarodno odmevnost, krepko prek sto sodelujočih dirkačev in vse najboljše voznike s formulami in športnimi prototipi.
Video - Vrhunci lanske gorske dirke na Gorjance
V Sloveniji smo sicer prve gorske dirke videli že pred več kot 90 leti in sicer na Vrhniki (leta 1924) in na Ljubelju (leta 1926). Tudi v povojnem času so najprej gorske dirke izpeljali na Ljubelj, leta 1969 pa je takratni novomeški IMV podprl tudi prvo dirko na Gorjance. Na 6,8 kilometra dolgi progi je vozilo več kot 80 dirkačev, ki so se predstavili več kot 10 tisoč gledalcev. Najhitrejša sta bila Aleš Pušnik in Zagrebčan Mladen Gluhak (oba renault gordini. Zmagal je Gluhak, Pušnik pa je postavil rekord proge.