Renault zoe - Majhni francoz, ki je ugnal Teslo, Volkswagen in General Motors

Se še spomnite nekdanjega Renaultovega slogana Kaj še ostane velikim? V začetku devetdesetih let so z njim oglaševali takrat novega renault clia, ki so ga izdelovali v novomeškem Revozu. Danes bi ga lahko spet uporabili za podobno velikega renaulta zoeja. To je avtomobil, ki danes kot prvi za razmeroma dostopno ceno podira praktične in predvsem psihološke meje elektromobilnosti. Zoe je namreč z novo baterijo in podvojenim dosegom postal serijski avtomobil, kakršnega pri Tesli Motors (model 3) in Volkswagnu (študija I.D.) šele obljubljajo, pri Oplu (ampera-e) pa še ni znano, ali ga bodo na trgih, kot je slovenski, sploh prodajali.  

Zoe je na voljo z dvema motorjema R90 in Q90. Slednji ima možnost hitrega polnjenja in nekaj kilometrov krajši doseg. Motorja imata moč 68 oziroma 65 kilovatov. Različica Q90 s hitrejšim polnjenjem je sicer 700 evrov dražja, a prav zaradi polnjenja vsakodnevno veliko uporabnejša. Bistveno hitrejše polnjenje zagotovo odtehta nekaj kilometrov krajši doseg. Foto: Gregor Pavšič

Čeprav vozniški sedež ni nastavljiv po višini, je sedenje udobno, položaj za volanom pa nekoliko višji kot pri večini podobno velikih avtomobilov. Foto: Gregor Pavšič Doseg 300 kilometrov podira največjo psihološko oviro električnega avtomobila

Največja ovira hitrejšega preboja električnih avtomobilov na trg je zmogljivost njihove baterije in z njo neposredno povezan doseg vozila. Ta se je zdaj podvojil z okrog 150 na 300 kilometrov, kar je izrazita psihološka meja za povprečnega voznika. Prenovljeni zoe jo učinkovito podira in danes iz vidika dosega zagotovo postavlja nove standarde. Pri Renaultu so v avtomobil namestili baterijo z zmogljivostjo 41 kilovatnih ur, ki jo je izdelal LG Chem. Dimenzijsko so ostale baterije približno enako velike in težke kot pri predhodniku z zmogljivostjo 22 kilovatnih ur.

Kako daleč ga je mogoče peljati z enim polnjenjem, smo preizkušali na razgibanih cestah v okolici Lizbone. Traso je sestavljalo veliko podeželskih cest, ki se vzpenjajo in spuščajo, vozili smo se skozi portugalsko prestolnico in številne manjše vasice ob obali, zapeljali pa smo še na avtocesto in na odsekih z najbolj mikavnimi ovinki zoeja vozili tudi bolj dinamično. Vožnja je bila torej zelo podobna kombinaciji povprečnih cest v Sloveniji.

Minimalistična armaturna plošča. Količino preostale energije voznik razbere le prek preostalih kilometrov, ni pa mogoče nastaviti prikaza v odstotkih preostale energije v bateriji. Foto: Gregor Pavšič

Z enim polnjenjem iz Ljubljane v Maribor in nazaj?

V prvih 100 kilometrih je imel zoe povprečno porabo 14 kilovatnih ur, ta je nato zaradi vožnje po avtocesti, kjer ima avtomobil hitrost sicer omejeno na okrog 140 kilometrov na uro, narasla za približno polovico. Pod črto lahko glede dosega zapišemo, da bi z vožnjo v mestu in podeželju zlahka z enim polnjenjem prevozili 300 kilometrov, ob večjem obsegu vožnje po avtocesti pa bi doseg znašal od 200 do 250 kilometrov. Če bi se s hitrostjo od 120 do 130 kilometrov na uro vozili le po avtocesti, bi zoe brez vmesnega polnjenja zmogel razdaljo okrog 200 kilometrov.

Kdor bo torej zoeja napolnil v Ljubljani, bi se lahko brez vmesnega polnjenja (in malo pazljivosti) odpeljal v Maribor in nazaj. Ko smo pred meseci to pot opravili s prejšnjo baterijo zoeja, smo vmes potrebovali še dva 15-minutna postanka na avtocestnih hitrih polnilnicah.

Pogrešamo možnost načina vožnje s povečano regeneracijo zavorne kinetične energije, kakršno imata tekmeca, kot sta nissan leaf in volkswagen e-golf. V tem primeru bi bila lahko vožnja v mestu ali pa ob spustih energijsko še precej bolj učinkovita. Spomnimo, da smo, zahvaljujoč takemu sistemu, z BMW i3 poleti spust z Mangartskega sedla opravili, ne da bi se enkrat samkrat dotaknili stopalke za zavoro. Foto: Renault

Ključna prednost zoeja pred tekmeci je trikrat hitrejše polnjenje na mestnih polnilnicah

Zoe ima pred neposrednimi tekmeci še eno veliko in morda v primerjavi z dosegom večjo prednost. Na mestnih 22-kilovatnih polnilnicah (izmenični tok AC) izkoristi vso njihovo moč, medtem ko velika večina tekmecev izkoristi kvečjemu tretjino njihove moči. Baterijo zoeja je torej mogoče tudi v mestu v 30 minutah napolniti za okrog 75 kilometrov vožnje, zato je njegova uporaba precej manj odvisna od avtocestnih hitrih polnilnic kot pri konkurenci. Voznik bo raje zapustil avtocesto in poiskal bližnjo polnilnico, kot pa ob avtocesti elektriko pridobil iz drage hitre polnilnice.

Novost zoeja je tudi različica bose, ki poleg avdio sistema prinaša tudi usnjeno oblazinjenje in še nekaj bolj prefinjenih dodatkov. V notranjosti je sicer še vedno tudi precej trde plastike. Foto: Gregor Pavšič

Najbolj smo pogrešali prikaz preostale energije v odstotkih

Slabša stran zoeja sta R-linkov infozabavni vmesnik in njegova povezava z navigacijskim sistemom. Avtomobil tudi ni dobil večjega pokončnega digitalnega zaslona, kakršnega poznamo v meganu, espaceu in talismanu. Na minimalistični armaturni plošči nas je zmotil izpis podatka o preostali energiji v bateriji, ki ga avtomobil vozniku poda le v obliki preostalih razpoložljivih kilometrov, ne pa kot odstotek preostale energije.

Podatek o preostalem dosegu namreč izraža tudi način vožnje oziroma lastnosti cest v zadnjih kilometrih in v primerjavi z odstotki energije v bateriji nikakor ni dovolj natančen.

Renaultov infozabavni sistem R-link prav gotovo ni popoln, v zoeju ostaja majhen vodoraven in ne novejši, večji in navpičen zaslon iz zadnjih renaultov. Ob prihodu avtomobila v Slovenijo bo znano, ali bo sistem znal poiskati razpoložljive električne polnilnice. Foto: Gregor Pavšič

Najem baterije prinaša tudi prednosti; ko uporabna zmogljivost baterije upade na 75 odstotkov, Renault lastniku brezplačno zagotovi novo. V takem primeru bo tudi prodaja rabljenega zoeja lažja. Kdor bo zoeja vendarle kupil skupaj z baterijo, bo imel zanjo osem let oziroma 160 tisoč prevoženih kilometrov jamstva. Foto: Gregor Pavšič Zoeja bo mogoče zdaj kupiti tudi z vključeno baterijo, a bo njen mesečni najem cenovno veliko ugodnejši

Renault je imel do zdaj precej kontroverzni način nakupa avtomobila, pri katerem je moral voznik nato mesečno najemati še njegovo baterijo. Ta torej ni bila vključena v maloprodajno ceno avtomobila. Pri novem zoeju so dodali tudi možnost nakupa avtomobila z vključeno baterijo, a se bodo zaradi cenovne politike Renaulta predvidoma le redki vozniki (podjetja) odločili za to možnost.

Zoe z vključeno baterijo je namreč 8.500 evrov dražji, letni najem baterije (mesečni obrok) pa v povprečju znaša od tisoč do 1.500 evrov.

Avtomobil je obut v posebne Michelinove gume za električna vozila. Gume so lahko 16- ali 17-palčne. Večja kolesa nekoliko negativno vplivajo na doseg avtomobila. Foto: Gregor Pavšič

Z upoštevanjem subvencij, ugodnejšega financiranja in cenejše pogonske energije je zoe lahko cenejši kot 20 tisoč evrov

Zoe s srednjim paketom opreme intens (brez baterije) bo stal dobrih 25 tisoč evrov. V Sloveniji je mogoče ob nakupu izkoristiti subvencijo ekosklada v vrednosti 7.500 evrov, tako pa cena vozila znaša slabih 18 tisoč evrov. Mesečnemu obroku za vozilo bo treba prišteti še sto evrov na mesec za najem baterije, kar zoeja za obdobje pet let postavi ob bok bolje opremljenim kombilimuzinam "golfovega" razreda.

Hkrati je sicer treba upoštevati tudi precej ugodnejše financiranje za električne avtomobile in prihranek pri energiji. V povprečju stane 100 prevoženih kilometrov z zoejem en evro, sto kilometrov z dizelskim avtomobilom pa vsaj šestkrat ali sedemkrat toliko. V obdobju petih let bi tako z zoejem privarčevali od pet do šest tisoč evrov, kar avtomobil dolgoročno postavlja pod mejo 20 tisočakov.

Izračun voznika: Za Slovenca je električni avtomobil cenejši od dizelskega

Ena glavnih prednosti zoeja je veliko hitrejše polnjenje na mestnih 22-kilovatnih polnilnicah, saj je iz tega vidika veliko boljši od neposredne konkurence. Foto: Renault

Električni avtomobil ostaja najbolj zanimiv za voznike s stanovanjsko hišo, kjer ga polnijo podobno kot svoj pametni telefon

Električni avtomobil bo zanimiv predvsem za tiste Slovence, ki živijo v hiši in lahko avtomobil polnijo doma. Vsaj v primeru Renaulta je takih za zdaj kar 90 odstotkov vseh kupcev. Zmogljivost povprečne hišne vtičnice sicer pri novi bateriji z zmogljivostjo 41 kilovatnih ur ne bo omogočala napolnjenja v eni noči, je pa taka elektrika za voznika (z izjemo brezplačnih mestnih polnilnic) daleč najcenejša, polnjenje pa najbolj preprosto. Voznik takrat avtomobil polni podobno kot svoj pametni telefon.

Glavne prednosti električnega avtomobila (tišina, prijetnost vožnje, hipni pospeški …) je s suhoparnimi številkami nemogoče določiti. Tudi zato je psihološka meja, ki upade s podvojenim dosegom, tako pomembna in na tem področju je Renault z zoejom naredil najbolj odločen korak naprej.

Bistvo električnih avtomobilov je tudi v futurističnih podrobnostih. Foto: Renault

Renault in BMW sta avtomobilski znamki, ki sta se v Sloveniji najbolj resno lotili električne mobilnosti in zato tudi prodata polovico vseh avtomobilov. Volkswagen je letos vse električne e-golfe prodal prek posla z Mestno občino Ljubljana ... Foto: Gregor Pavšič Letos so v Sloveniji prodali 161 popolnoma električnih avtomobilov, polovico kupcev sta našla Renault in BMW

Kljub avtomobilom z vse več realnega dosega je Slovenija še daleč od izdatnejšega prehoda na električno mobilnost. Država namreč lovi zadnji vlak in pripravlja strategijo prehoda na vozila, prijaznejša do okolja, ki jo od nas zahtevajo v Bruslju. Prihodnje leto bo za fizične stranke na voljo 750 tisoč evrov subvencij za nakup električnih in priključnih hibridnih vozil.

Letos so v Sloveniji do konca novembra prodali 161 popolnoma električnih vozil. Med temi sta jih Renault in BMW prispevala polovico, tretjina kupcev pa so bile fizične osebe. Prodaja pri BMW se je v zadnjih mesecih povečala, ker je i3 dobil baterijo z večjo zmogljivostjo (večji doseg), na podoben učinek upajo tudi pri Renaultu. Kdor danes naroči prenovljenega zoeja, bo moral nanj čakati vsaj do aprila. Proizvodnjo so namreč za prva dva meseca leta 2017 že razprodali.

Prodaja električnih avtomobilov v Sloveniji (januar-november 2016):

* - Tabela ne vključuje BMW i3 v različici s podaljševalnikom dosega (dodatni bencinski motor za proizvajanje električne energije); renault twizy uradno ni avtomobil, temveč štirikolesnik. Vir: Renault Nissan Slovenija