Kakšna bo prihodnost motociklizma?

Ukrep številka 1: ABS na vse motocikle

Evropska komisija je pred dobrega pol desetletja pametno obvezala motociklistične proizvajalce, da pri motorjih, namenjenih EU, poskrbijo za samodejni vklop sprednjega žarometa. Dobronamerna je tudi ideja, da se protiblokirni zavorni sistem do leta 2017 uvede na vse motocikle za cestno rabo, vključno s skuterji.

Pomisleki motoristovBlaž Žgajnar: "To pomeni podražitev sedaj cenovno dostopnih mopedov, zmanjšana prodaja pa bo še dotolkla motociklistično industrijo. Predvsem pa gre za to, da nam birokrati jemljejo pravico o svobodni odločitvi, ali želimo uporabljati elektronska pomagala ali ne. Motorji namreč niso tako kot avtomobili le prevozna sredstva. Pa tudi to, da bi bil ABS neizklopljiv na enduro motociklih, ni najbolj posrečeno."

Kaj pravi strokaBrane Legan: "Zaviranje v nevarnih situacijah je zahteven in ključen manever, ki terja preveč žrtev in poškodb med motoristi ne glede na moč, velikost in tip motocikla. Zato o pomembnosti ABS-a nima smisla izgubljati besed. Uporabniki pa se morajo zavedati, da bo množična uporaba tak sistem močno pocenila in da ABS ni nadomestek za šolo varne vožnje, kajti tudi učinkovitega zaviranja z ABS-om se je potrebno priučiti."

Ukrep številka 2: izgon terenskih motociklov in dvotaktnih agregatov

Težave s terenskimi motocikli in ABS-om verjetno ne bo, ker jih želijo evropski birokrati na javnih asfaltnih površinah prepovedati. Hardenduri bi naj v prihodnosti ostali brez cestne homologacije predvsem zato, ker so zaradi "krampastih" gum prenevarni za promet. V praksi to v Evropi, kjer je prepovedana vožnja zunaj cest, pomeni ukinitev hardenduro motociklov! Medtem terenskih avtomobilov, predvsem pa traktorjev in štirikolesnikov z bistveno bolj profiliranimi gumami nihče ne preganja s cest. Obenem bi naj do leta 2017 začel veljati normativ Euro4 za motocikle, kar v praksi pomeni najverjetnejši konec majhnih dvotaktnih motorjev. Nadomestili jih bodo manj zmogljivi, a okolju bolj prijazni štiritaktni, ki pa so tudi dražji. Pri tem je nenavadno, da onesnaževanje okolja pri superšportnih avtomobilih kot npr. bugatti veyron lahko še naprej dosega kilogram ogljikovega dioksida na kilometer, in da se medtem v enduro športu uporaba dvotaktnih agregatov povečuje.

Pomisleki motoristovBlaž Žgajnar: "Vsaka guma s homologacijo je uporabna za na cesto, je pa seveda potrebno prilagoditi vožnjo. Uporabljati hardenduro motocikle za vožnjo po cesti je neumno, zato so "izumili" supermoto motocikle s cestno gumo, seveda pa je bistvo endura prav to, da se po cesti lahko zapeljemo do motokros proge. Konec koncev slabšo zavorno pot nadomestita večja okretnost in manjša končna hitrost enduro motociklov. Je pa čudno, da se iz istega razloga s cest ne prežene velikih terencev s terenskimi gumami. Podobno velja za dvotaktne pogonske agregate, ki bodo, če so nam še tako všeč, pregnani. Žalostno je, da se nihče ne obregne ob čolne, ki z uplinjači in grozljivo požrešnimi pogonskimi agregati mažejo zrak ob evropskih obalah."

Kaj pravi stroka?Brane Legan: "Vsaka vozna podlaga zahteva pnevmatiko, ki učinkovito opravi svojo vlogo prenosa vseh zahtev motorista in zmogljivosti motocikla na cesto. Zato so terenske pnevmatike neprimerne za vožnjo na asfaltu, ker ne omogočajo dobrega oprijema pri speljevanju, vožnjo naravnost, pri zavijanju in še posebej zaviranju. Pri dvotaktnih motorjih pa nas lahko tehnika preseneti z izdelavo do okolja prijaznejših strojev in potem ukinitev ne bo potrebna, saj zakonodaja ne ukinja načina delovanja, ampak le preveliko škodljivost izpustov."

Ukrep številka 3: konec dirkalnih delov in domačega servisa

Tuning motociklov, pa čeprav v namene boljše vodljivosti in boljših voznih lastnosti, vključno z zmogljivejšim zaviranjem, naj bi postal prepovedan. To naj bi veljalo za vse dodatne ali nadomestne dele, ki so v osnovi namenjeni dirkaški rabi, kljub temu da ustrezajo normativom cestne rabe. Obenem se pojavljajo celo ideje o zapečatenju pogonskih sklopov, ki bi prepovedovali domače posege v pogonski agregat.

Pomisleki motoristovBlaž Žgajnar: "Vse, kar je skladno z zakonom o vozilih, ne bi smelo biti problematično. Nasprotno, če izboljša vozne lastnosti in estetiko, bi moralo biti zaželeno. Zdi se, da se v tem zakonu skriva nemoč organov pregona v borbi s predelanimi mopedi mulcev, ki presegajo 25 oziroma 45 kilometrov na uro. In ne vem, zakaj bi zaradi nekaj mulcev, ki se vozijo z navitimi mopedi, morali trpeti vsi."

Kaj pravi stroka?Brane Legan: "Mislim, da so domače delavnice in nestrokovni posegi v motocikle lahko nevarni. Pri vsem tem se moramo zavedati, da ima vsaka stvar svoj vzrok in da osebni interesi ne smejo prevladati oziroma morajo biti podrejeni sprejetim uveljavljenim standardom."

Ukrep številka 4: zmanjšanje največje dovoljene moči motociklov

Vse verjetnejša postaja ideja, da naj bi se v prihodnosti prepovedalo prodajo motociklov z močjo, večjo od sto konjičev. V resnici v odprtem prometu več moči res ni potrebno, a ni potrebne niti v avtomobilih niti v čem drugem. Poglejmo samo superšportne avtomobile pri katerih moč brez težav in omejitev še vedno narašča in praviloma presega petsto konjičev. Poleg tega se v razvitem svetu mnogi zmogljivejši motocikli vozijo po dirkališčih, kjer večja moč pride še kako do izraza.

Pomisleki motoristovBlaž Žgajnar: "Tudi manj kot sto 'konjičev' je dovolj za norenje po cesti in kršenje omejitev. Ni težava v moči, ampak v nadzoru in njeni uporabi. A lažje je omejevati moč kot pa skrbeti za šolanje udeležencev v prometu. Naj zakonodaja skrbi za kaznovanje tiste peščice objestnežev, ki norijo, ne pa da šikanirajo motoriste le zato, ker so za EU marginalna družbena skupina, avtomobilistom pa si nič ne upajo."

Kaj pravi stroka?Brane Legan:"Tudi jaz ne vidim smisla za omejitev, če spregledam okoljevarstvene razloge. Tehnika mora iti svojo pot naprej, zato se mi zdi primernejše znanje posameznika, ki ga pridobi s šolanjem, usposabljanjem, osveščanjem. Doseganje tega se začne z osnovno šolo in se ne konča. Za to je potreben ustrezen sistem v družbi in stalni napredek z zagotavljanjem potrebne ustrezne infrastrukture, ki pa se ne konča s cesto."

Ukrep številka 5: obvezna odsevna oblačila

Zaradi nezbranosti avtomobilistov, ki velikokrat spregledajo motoriste, bodo, kot kaže vsi motoristi v bodoče morali nositi odsevne brezrokavnike. Evropska raziskava kaže, da bi 10 % manj voznikov spregledalo motorista z jopičem, a ostaja vprašanje, kako bo to pomagalo preostalim. Jopiči sicer porajajo še nekaj vprašanj: kaj se bo zgodilo z njimi pri visoki hitrosti ali ko se bo odprl airbag v jakni, kako se bodo videli na velikem potovalnem motociklu med visoko sprednjo šipo in zadnjim kovčkom, pa tudi, kako bo to vplivalo na proizvajalce motociklističnih oblačil, ki sedaj ne bodo več prišli do izraza.

Pomisleki motoristovBlaž Žgajnar: "Če bomo morali motoristi skrbeti za svojo vidnost, da bomo preživeli na cesti, je najbolje, da damo vsi rotacijske luči na čelade. Težava pa ni v slabi vidnosti, ampak v nepozornosti avtomobilistov. Ti v varnosti svojih avtomobilov vozijo pod stresom, zamišljeni in s telefonom na ušesih in tega noben jopič ne more preprečiti."

Kaj pravi stroka?Brane Legan:"Vsaka oprema, s katero se poveča vidnost motorista, je dobrodošla, seveda pa je potrebno izbrati takšno rešitev, da bo tudi funkcionalna. Zanimiv je podatek, da se pri motoristih skoraj 90 % trčenj zgodi v njihovem vidnem polju in ne od strani ali od zadaj. To pomeni, da lahko motorist s pravilnim gledanjem, usmerjanjem pogleda, prepoznavanjem nevarnih elementov prepreči nevarne situacije, če ne vozi prehitro. Motoristu, ki tega ne zna oziroma se tega v "šoli" ni naučil, še tako dobra vidnost ne pomaga."

Kdaj ukrepi, namenjeni varnosti motoristov, v avtomobilih?

Motoristom se zdi, da so na udaru evropskih zakonov le oni, avtomobilistična zakonodaja pa postaja zanje vse nevarnejša. Pustimo ob strani dejstvo, da objestneži v velikem in težkem avtomobilu drugim udeležencem v prometu in okolju naredijo veliko več škode kot objestneži na motociklih, gre za to, da se zdi, da varnostne in sodobne oblikovalske avtomobilske smernice povečujejo nepreglednost iz avtomobilov in uvajajo elektronska pomagala, ki omogočajo, da avtomobilisti vozijo vse manj zbrano in da se namesto vožnji posvečajo na primer brkljanju po svetovnem spletu.

Pomisleki motoristovBlaž Žgajnar: "Če bi želeli, da so motoristi res opazni, bi morali avtomobilom sneti strehe, in če bi želeli, da avtomobilisti ne spregledajo motoristov, bi morali v avtomobilih prepovedati multimedijske in komunikacijske storitve, ne pa da se uporaba teh povečuje."

Kaj pravi stroka?Brane Legan: "Ne smemo pozabiti, da se v avtomobile uvaja tudi sisteme za opozarjanje na ovire in mrtve kote ter samodejno zaviranje v sili, kar zmanjšuje nalete v motocikle. Zato je večja težava kot v zakonih v voznikih, saj nekateri avtomobilisti namesto, da bi te sisteme uporabljali pametno in preudarno, te dojemajo kot vsemogočne."

Za mnenje smo vprašali:

- Braneta Legana, ki je inštruktor varne vožnje AMZS, član ERT FIM – mednarodne skupine inštruktorjev ekspertov pri FIM, član nadzornega odbora in delovne skupine IRT pri FEMA, eden od šestih avtorjev IRT-programa osnovnega usposabljanja motoristov za države EU, zunanji strokovni sodelavec v projektu SafeRider; - Blaža Žgajnarja, motorističnega novinarja in inštruktorja ter organizatorja motorističnih izletov in člana društva Maksi, ki skrbi za izboljšanje statusa motoristov v Sloveniji.