Najnovejši beetle turbo proti sfriziranemu oldtajmerju

Zgodba hrošča se je začela v tridesetih letih prejšnjega stoletja z idejo narediti preprost avtomobil, ki bi zmogel peljati pet potnikov s hitrostjo sto kilometrov na uro in ki bi si ga lahko privoščila vsaka nemška družina. Prvi model je na svetlo prišel leta 1938, nato pa je projekt ustavila druga svetovna vojna. Zgodba hrošča se je nadaljevala vse do leta 2003, s čimer je postavil rekord tako po dolžini kot količini proizvodnje avtomobila na eni platformi. Beetle se je nato reinkarniral v novem modelu, ki je zdaj dobil "športnejše" nadaljevanje.

Novinec je samosvoj

Tretja generacija hrošča je najbolj športna do zdaj! Ostaja prepoznavno hroščeve oblike, a z nižjo streho, saj je jasno, da danes ni več veliko voznikov s klobuki. Novinec ubira nekoliko svojo pot in se ne zgleduje več po izvirnem hrošču, ampak hoče biti bolj reinkarnacija športnih predelav. Dobil je spojler, nabuhle blatnike, kup elektronskih pomagal, odlično lego na cesti in motor z dvesto "konjiči".

Primerjava z oldtajmerjem in "sfrizirancem"

Zato smo se ga odločili postaviti ob bok prvi generaciji. Običajnemu hrošču z 1,2-litrskim motorjem iz konca šestdesetih let in štirikolesni "raketi", ki je le videti kot hrošč, sicer pa je popolna predelava Tadeja Korošca iz podjetja CRC. V tej oranžni zveri podvozje in motor nimata s hrošči ničesar skupnega, saj gre za dirkaško nastavitev in "doma" narejen 180-kilovatni stroj v zadku.

Kaj se je zgodilo, si lahko mislite, ogledate v videu ali izračunate. Športno predelano starino z motorjem in pogonom v zadku je najsodobnejša reinkarnacija začela dohajati šele, ko je oldtajmerju zmanjkalo prestav. Izvirnik z le nekaj deset konjiči pa je ostal daleč v "preteklosti" – v svojem svetu, kjer je tudi počasno križarjenje s stilom zelo zabavno.

Kaj loči novinca od predvojnega modela?

Hrošči novega tisočletja imajo namestitev motorja in pogona na povsem drugem delu avtomobila. O zračnem hlajenju ni več ne duha ne sluha, zato pa "pokajo" od elektronike. Lahko si privoščite dizla, ne morete pa si več privoščiti "burnoutov" in občutka neposredne vožnje. Zato pravi ljubitelji hroščev prisegajo na predelane stare modele in ne na sodobne stvaritve iz Wolfsburga.

Kaj ostaja enako?

V prejšnji generaciji je za vzdušje kot v izvirnem hrošču skrbela celo vazica z rožo, tudi v najnovejšem pa ostajajo skoraj enaki predal pred sovoznikom, držala za potnike in relativno ozek volanski obroč. Na zunaj je osnovna linija sicer še prepoznavna, a v detajlih je razlika med njima enako velika, kot je med njima veliko število let oziroma desetletij.