Honda deauville NT 700

Najmanjši Hondin potovalnik je prijetnega izgleda in prijaznih voznih lastnosti. Ne prinaša nobenih tehničnih ali vozniških presežnikov, ampak kot celota vseeno deljuje prepričljivo za vse, ki želijo potovati brez športnih ambicij, a dovolj hitro, z malo stresa in veliko mero udobja.

Oblika

Motocikel, ki od daleč izgleda kot manjši brat slovitega potovalnika PanEuropean, je v svojih linijah še skladnejši. Deauville je lep iz katerekoli perspektive, še posebno pa s strani, kjer linije zaokrožujejo integrirani potovalni torbi z več kot petdesetimi litri prostornine ter stranski "krilci" in dolga izpušna cev. Motor izgleda zmogljivejši kot je v resnici, k čemur veliko pripomore tudi velika, zašiljena prednja maska z integriranimi smerniki in veliko, a težko nastavljivo šipo, ki skrbi za odlično vetrno zaščito. Luči so prepričljive, sedež velik in udoben, takšna pa je tudi armaturka. Skoraj avtomobilistična, a zato pregledna s štirimi analognimi prikazovalniki hitrosti, motornih vrtljajev, temperature hladilne tekočine in količino goriva. Za dodatno funkcionalnost poskrbita še dva predalčka, za razvajanje pa reže za zvočnike morebitnega glasbenega predvajalnika.

Vozne lastnosti

V duhu nežno zvenečega imena je deauville prijazen motocikel z nežnim potovalnom značajem. Ni sicer najlažji, saj 235 kilogramov ni malo, še posebno ob skromni konjušnici, vendar med vožnjo tega ne občutimo. Razen pri prehitevanjih, ko bi si želeli kanček večje zmogljivosti. Vendar pri deauvillu je na prvem mestu neutrujajoča udobna vožnja, brez sunkovitih pospeševanj in trdih pojemkov. Zato je tudi vzmetenje mehkejše, trdota pa delno nastavljiva na zadnjem blažilcu. V zelo hitrih ovinkih zato motor ni kirurško natančen in tega od njega tudi nočemo, saj je za svojo namembnost odlično vodljiv. Obenem pa po zaslugi nizkega težišča in prijaznega pogonskega agregata dovolj okreten tudi v najbolj zavitih serpentinah. S ciklistiko ni težav, razen blizu končne hitrosti, ko motor postaja nekoliko nemiren. Sicer nas vetrna zaščita več kot dobro ščiti, del hlajenja pogonskega agregasta pa je speljan tako, da voznika greje v noge, kar je večinoma prijetno, le poleti zna biti komu prevroče. Udobje nadgrajuje zajeten sedež in neutrujajoč položaj za krmilom, pa tudi za sopotnika. Prebijanje skozi mestno gnečo sicer ni bistvo tega motocikla, a premišljeno integrirana kovčka motocikla sploh nista pretirano "razširila", in se zato tudi z deauvillko lahko zdrenjamo med avtomobili.

Zmogljivosti, poraba

Agregat je slabih sedemsto kubičnih centimetrov velik dvovaljni stroj, ki ima svoje korenine v dobro preizkušenem in uveljavljenem transalpu. A ima za drobec večjo prostornino in je tehnološko dodelan. Moč narašča izredno zvezno v celotnem režimu delovanja do petinšestdesetih konjev pri osem tisoč vrtljajih. Veselje se neha pri 180 km/h, za občutljive pa zaradi tresljajev že nekoliko prej. Če pomislimo na omejitve, to niti ni tako malo, predvsem pa je nestresno in manj nevarno. Motor se dejansko odkupi z manj utrujajočo vožnjo in majhno porabo goriva, ki pri veliki posodi za gorivo omogoča preko tristo kilometrov dosega. Tako na dolgi vožnji v praksi ne bomo veliko počasnejši niti od najšportnejših modelov. Tudi zato, ker je deauville vozniško bolj odpustljiv in ker v odprtem prometu tako ne moremo (in smemo) izkoristiti ostrine zmogljivejših motociklov. Tudi v nasprotno smer od pospeševanja ni pretresov, a zavore so povsem kos zmogljivostim motorja. Za večjo varnost in lagodnejše reakcije pa jim streže še protiblokirni zavorni sistem, ki odlično opravlja svoje delo.

Cena, tekmeci

Razred lahkih potovalnikov nima prav veliko članov, saj so daljšim potovanjem običajno namenje razkošne križarke ali športni potovalniki, če gremo z avtocest pa potovalni enduri. Zato je težko najti neposredno konkurenco, ki bi bila nežna, dvovaljna, lahkotna, estetska (z integriranimi kovčki) in udobna pa tudi varna (ABS). Edinega neposrednega tekmeca lahko najdemo v moto guzziju norge 850 z dvovaljnikom kanček večje prostornine, moči in mase ter v bolj športnem BMW-ju 800 ST. Cena pod devet tisoč evri je za tistega, ki išče prijazen potovalnik povsem sprejemljiva, saj za ta denar dobimo zanesljivega in zelo uporabnega sopotnika, ki mu ni mogoče ničesar očitati. Res pa je tudi, da za ta denar dobimo bistveno zmogljivejše ali zabavnejše motorje, ki jih lahko uporabimo tudi za krajša potovanja. A če želimo prav potovalnik, je v primerjavi z večjimi križarkami deauville za večino tako cenovno kot tudi ciklistično najverjetneje najboljša izbira.