Honda FR-V 1,8

Ob prevzemu testnega FR-V-ja smo bili v uredništvu prepričani, da nas bencinska različica ne more prepričati. Po prevzemu vozila pa smo kmalu obrnili ploščo in zdaj trdimo: bencinski 1,8-litrski motor se je izkazal kot prava izbira, kljub temu, da gre za enoprostorca.

Zunanjost, notranjost

FR-V je oblikovan dokaj drzno, v nekaterih detajlih (bočni pogled v prednji del) se celo spogleduje s športnim civicom. Reštive z različnimi pomiki sedežev rešujejo prostorsko zagato, nastalo s tremi sedeži v dveh vrstah. Oba srednja sedeža se pomakneta nazaj, prednji od obeh s tem predvsem rešuje voznikove komovce. Štirje se lahko peljejo tudi tako kot v Hummerjevi enki, s tem da se razmestijo po zunanjih sedežih, iz poklopljenih sredinskih sedežev pa ustvarijo obsežno konzolo. Le ta ponudi tudi štiri držala za pijačo (poleg dveh, ki se jih izvleče iz armature). Sicer pa se tudi od petih potnikov v FR-V-ju tisti srednji zadaj ne bo pehudo pritoževal, šesti pa naj se vozi le v kino ali nekam blizu, kamor se je napotila tolikšna družba.

Vozne lastnosti

Vozniki širših postav in tudi tisti, ki med vožnjo precej krilijo z rokami, ne bodo trpeli potnika na srednjem sedežu spredaj. Če pa že, ga bodo vzdolžno pomaknili daleč nazaj. Filozofiji "trije spredaj" se je umaknila prestavna ročica, ki s kljukastim videzom ne vzbuja silnega zaupanja. Vendar teče lepo in natančno, ne pa športno. Tudi ročno zavoro je treba vleči izpod armature. Športno ovinkarjenje s tem enoprostorcem sicer ni izključeno, vendar se pregovorne Hondine lastnosti vseeno umikajo pred udobjem. Honda si je izmislila zanimiv način prisile za uporabo luči. Dokler jih voznik ne prižge, ne vidi podatkov o prevoženi poti, porabi goriva, zunanji temperaturi ... Tudi kazalci na merilnikih ostajajo v temi. Vse navedeno se razločno prikaže z vklopom žarometov. Glede spremljanja potovalnih podatkov na računalniku mora biti voznik zadovoljen s povprečno porabo in predvideno razdaljo do vnovičnega polnjenja z gorivom. Zato niti ne moti neroden dostop do gumba za upravljanje.

Zmogljivosti, poraba

Uvodoma pohvaljeni motor deluje lahkotno ter daje vtis, da se v nebenem območju vrtljajev prav nič ne trudi. Seveda ni noben športnik in tudi glede na namen enoprostorskega FR-V-ja je Honda ustvarila bolj uglajen motor. Krivulja navora je lepo usklajena s prestavnimi razmerji šeststopenjega menjalnika, tako da motor deluje odzivno od 2000 vrtljajev naprej. Lahkotnost delovanja se potrjuje tudi med postanki na bencinskih servisih. Na našem testnem krogu je povprečna poraba na sto kilometrov znašala 9,3 litre 95-oktanskega goriva, med celotnim testom pa je sploh ostala pod devet. Največja hitrost bencinskega FR-Vja je enaka kot pri 2,2-litrskem dizlu (190 km/h), ki smo ga preizkusili pred časom, res pa dizel doseže hitrost 100 km/h pol sekunde prej (10,1).

Cena, tekmeci

Honda FR-V 1,8 z najvišjo stopnjo opreme (vključuje med ostalim tudi satelitsko navigacijo in električno pomično strešno okno) je prav gotovo vredna 24.000 evrov in še slabe pol tisočaka več za kovinsko barvo. Čeprav je na prvi pogled tekmec le Fiatova multipla, pač zaradi sedežne razporeditve 3+3, morda le ni povsem tako. Za prevoz šestih potnikov bi se bilo bolje ozreti po kakšnemu sedemsedežnemu enoprostorcu, FR-V-ja pa bi lahko opredelili kot alternativo petsedežni konkurenci, ker v njem pač ni treba "švercat" šestega potnika na mesta, kjer ni sedal in se za povrh še izpostavljati očesom postave. Za kakšna daljša potovanja pa naj velja (po Petru Lovšinu), da so v hondi FR-V spredaj trije najboljši par, če so bolj drobnih postav.