Četrtek, 13. 7. 2017, 4.54
7 let, 2 meseca
Test prenovljenega modela: racionalna stran avtomobilskega luksuza
Hyundai santa fe 2.2 CRDi 4WD – dobro razmerje med ceno in vsebino #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,35
Kaj upravičuje korejskega SUV-ja santa fe, da si pred svojim imenom nadene besedo grand? Predvsem 205 milimetrov dodatne dolžine, 100 milimetrov daljše medosje, 100 litrov večji prtljažnik in seveda šesti ter sedmi sedež. No, s tem seznam sprememb še zdaleč ni končan. Je velik, udoben in praktičen ter odlično opremljen avtomobil, ki zna dobro skriti, da ima lastnik pod palcem kakšen evro več kot drugi.
Poraba goriva: 9,0 l/100 km
Cena: 55.550 evrov
Vaše mnenje? | Zanimivo | Tehnični podatki | Cena in garancija
Deluje nekako skrivnosten, nedvomno močan in vpliven, a noče izstopati kot kakšen nemški kralj lizinga. Ta avto ponuja veliko vsebine vsem, ki radi potujejo udobno in varno, hkrati pa nočejo pokazati, da si luksuz prostora in tehnike zmorejo privoščiti tudi na asfaltu.
Zakaj santa fe začenja pod tridesetimi tisočaki, grand pa pod petdesetimi?
Poleg tistih iz uvodega odstavka je razlogov več. Grand santa fe po ceniku pri nas ne obstaja niti z bencinskim pogonom, niti z ročnim menjalnikom in niti kot različica 2WD. Torej je CRDi, ima samodejni šeststopenjski menjalnik in prilagodljiv štirikolesni pogon. Pomemben varnostni paket safety, ki je bil pri predhodnem testu na doplačilnem seznamu za več kot 3.600 evrov, je zdaj serijski, od štirih stopenj opreme pa sta pri modelu grand na voljo samo dražji dve (limited in impression).
Dodatno zatemnjena stekla zadaj se najlepše zlijejo v celotno barvno kuliso tistega vozila, ki je črne barve.
Za dodatnih 460 evrov postane kovinsko črn orjak
Ko smo v roke dobili v klavirsko črnino odet ključ testnega grand santa feja, smo se že videli, kako brišemo nadležen prah po vsej notranjosti vozila. Pa je bil strah odveč, ker prav ničesar klavirskega nismo več našli. Zato pa je zunanjost testnega grand santa feja prav "mafijsko" črna in ta nas je napeljala na naslednjo ugotovitev: dodatno zatemnjena stekla zadaj se najlepše zlijejo v celotno barvno kuliso tistega vozila, ki je črne barve.
Tak vtis smo dobili ob prvem pogledu na orjaka, na katerem so le sprednja stekla malo svetlejša od preostale površine. Deluje nekako skrivnosten, nedvomno močan in vpliven, a noče izstopati kot kakšen nemški kralj lizinga. Ta avto ponuja veliko vsebine vsem, ki radi potujejo udobno in varno, hkrati pa nočejo pokazati, da si luksuz prostora in tehnike zmorejo privoščiti tudi na asfaltu.
634 litrov volumna je za petimi sedeži, za dvema pa več kot 1800.
Šesti in sedmi sedež
Enako kot pri petsedežniku so sedeži druge vrste razdeljeni na 40 / 20 /40, vzdolžni pomik pa deluje v razmerju 60 / 40. Nasploh je namesto sedemsedežnika bolj pošten izraz šestsedežnik, ker je srednji del v drugi vrsti bolj primeren kot naslonjalo za roki potnikov in držalo za pijačo
Pri povsem poklopljenih zunanjih dveh naslonjalih druge vrste sta dostop v tretjo vrsto in pobeg ven še kar znosna – za manjše postave. Ob izhodu ven se ob varnostna pasova na stebričkih B ni treba spotakniti, če sta pripeta ob stebrička z ustreznima držaloma. Zadnji del je ločeno ogrevan in prezračevan z bočnimi in talnimi zračniki. Ima tudi predalčka in utora za pločevinki.
634 litrov volumna je za petimi sedeži, za dvema pa več kot 1800. Koliko ga ostane za sedmimi sedeži, pri Hyundaiu med podatki ne omenjajo (radi). Verjetno bi nam ta podatek razkrili, če bi malo težili, vendar nismo. Razmerja vidite na fotografijah. Dejstvo pa je, da šest ali sedem oseb hkrati v kabini ne bo odšlo na dopust brez strešnega kovčka. Ali pa prikolice, saj tudi grand lahko zapne dve toni …, tu potem ni dileme.
Preden namestimo oziroma preden povlečemo sedeža tretje vrste iz ravnega dna, je potrebno odstraniti konzolo z rolojem. Takrat prideta prav bočna utora v dnu prtljažnika, kamor se nosilec lepo vpne. To smo že pohvalili in pri grandu ponavljamo.
Cena testnega vozila: 55.550 EUR
Cena osnovne različice: 48.600 EUR (hyundai grand santa fe 2.2 CRDi 4WD limited)
Osnovna cena testnega vozila: 54.870 EUR (hyundai grand santa fe 2.2 CRDi 4WD avt. impression)
Dodatna oprema: 680 EUR
kovinska barva (460 EUR), prevoz in priprava vozila (200 EUR)
GARANCIJA
5 let osnovne garancije in garancije na lakirane površine karoserije brez omejitve kilometrov; 12-letna garancija na prerjavenje
Usnjena notranjost je prostorna, skrbno obdelana in podrejena potovalnim zahtevam. Vsi sedeži so ogrevani, sprednja tudi večstopenjsko hlajena.
Minimalno zmanjšane cestne in terenske zmogljivosti
Razlika med končno hitrostjo manjšega in večjega hyundaia je na cesti neopazna (203 in 201 kilometrov na uro), pri pospešku do "stotke" pa gre za čas treh desetink. Med ovinki seveda ni športnik, vendar je enako presenetljivo spreten kot santa fe na testu lani in v programu sport enako teži s predlogom za šesto prestavo, kadar ga podiš v tretji. Oddaljenost od tal je z 18 centimetri enaka, osnovni trije koti pa mu določajo le malo zmanjšane terenske sposobnosti. Sicer pa glede občutkov med vožnjo in uporabe pripomočkov velja vse, kar je zapisano v lanskoletnem testu.
Športna vožnja mu ni pisana na kožo, vendar se je ne brani in s stikalom drive mode daje vozniku možnost, da preklopi iz eco na sport, poveča odzivnost stopalke za plin in otrdi volanski mehanizem. Podobno lahko z določenimi pridržki rečemo tudi za terensko vožnjo, ki jo omogočajo ustrezni pripomočki.
Sedem litrov več goriva v rezervoarju
Če verjamemo tehničnim podatkom, vozi grand s seboj 71-litrski rezervoar in ne 64 kot manjši, pa vseeno veliki, santa fe. Tovarniški podatki navajajo 0,3 litra na sto kilometrov večjo povprečno porabo (7,0) pri kombinirani vožnji, kar sicer ne upravičuje tolikšnega povečanja rezervoarja. Očitno je smisel v večjem dosegu in manj pogostem ustavljanju za točenje goriva.
S porabo na testu pa je tako: grand v mestu shaja z devetimi litri pa bi porabil le dobre tri, če bi vozil zgolj po ravnem s tempomatom na 52 (50 po GPS). Na odprtih cestah bi šlo v idealnih razmerah s petimi litri, dejansko pa z dobrimi sedmimi (tempomat na 93). Na avtocesti pri izmerjeni stalni hitrosti 130 kilometrov na uro (133 po merilniku hitrosti in 2300 vrtljaji) porabi grand santa fe osem litrov na sto, na testnem krogu pa je porabil devet litrov. To je enako kot santa fe, kar je odlično, čeprav bi morali ob enakih pogojih porabiti kakšen deci več.
O vožnji samo ponovimo …
Da radarski tempomat dobro sledi prometnemu toku pred seboj, zna povsem ustaviti in v času treh sekund tudi ponovno speljati. Ponovimo, da program sport lepo poživi vožnjo z bolj odzivno stopalko za plin in z malo tršim volanskim prenosom. Znova tudi povemo (ne samo pri santa feju, tudi pri drugih znamkah), da ne maramo ponovnega vključevanja tempomata in sistema auto hold po vsakem zagonu motorja. Obenem pa se vsakič znova vključi sistem za ohranjanje lege znotraj prometnega pasu, čeprav bi ga rajši sproti vključevali znova (ali pa sploh ne).
Podvozje se izkaže z izdatnim udobjem ne glede na kakovost vozne površine. Vožnja je tiha, samodejni menjalnik v načinu eco skrbi brez sunkov, da motor večinoma deluje v območju okoli 1500 vrtljajev, kjer je že dobro založen z navorom. Preklop na sport deluje tako kot običajno z odzivnejšo stopalko za plin, višjimi vrtljaji in tršim volanskim prenosom, same hitrosti prestavljanja pa ne spreminja.
Zanimivo: trije kompasi, da ni pomislekov, na katero stran se peljete
Saj bi lahko zapisali že med testom petvratnega santa feja, vendar smo opazili šele zdaj. Gre za strani neba, ki se izpisujejo kar na tri ločene načine. Da, tri kompase ima. Eden je ves čas na vzvratnem ogledalu, drugega po želji izberemo na zaslonu med okroglima merilnikoma, tretjega pa si lahko prikličemo med meniji na zaslonu sredi armaturne plošče. Takoj se odpovemo dvema od navedenih, če bi to vplivalo na ceno.
