Petek, 27. 10. 2017, 15.26
9 mesecev, 2 tedna
V Sloveniji kar osem odstotkov voznikov vozi pod vplivom prepovedanih drog
Javna agencija RS za varnost prometa je v lanskem letu izvedla raziskavo o uporabi prepovedanih drog in alkohola med slovenskimi vozniki. Raziskava kaže, da glede na samoporočanje udeležencev ankete 8 % voznikov vozi pod vplivom prepovedanih drog, tudi alkohol pa ostaja eden najpogostejših dejavnikov najhujših prometnih nesreč.
V okviru Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa 2013-2022 je alkohol izpostavljen kot eno pomembnejših področij, kjer smo v Sloveniji v zadnjem desetletju naredili sicer pomemben napredek, vendar pa zadnji dve leti na Javni agenciji za varnost v prometu opažajo poslabšanje. Ponovno se je povečal delež umrlih v prometnih nesrečah zaradi alkoholiziranosti povzročitelja, prav tako se je v zadnjih dveh letih povečala uporaba alkohola med splošno javnostjo. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (2017) povprečna poraba alkohola v Sloveniji znaša 11,3 litra na prebivalca, starejšega od 15 let, od tega največji delež piva in vina, nekoliko manj žganih pijač. Ravno tako se povečuje delež uporabe drog v prometu.
Marihuana, kokain in amfetamini
Najpogostejše droge med vozniki so predvsem marihuana (89 %), kokain (14 %) in amfetamini (10 %). Tuje raziskave (DRUID, 2012) kažejo, da droge povečujejo tveganje za nastanek najhujših prometnih nesreč, zato v prometu nikakor niso sprejemljive. Zakonsko je prepovedano voziti vozilo ali začeti vožnjo pod vplivom drog ali drugih psiho-aktivnih snovi (Zakon o pravilih cestnega prometa, 106. člen), kazen pa znaša 1.200 evrov ter 18 kazenskih točk. Prepovedane droge vplivajo na zaznavanje in dojemanje ter ravnanje voznikov, hkrati pa povzročajo različne učinke organizmu. Učinki droge na voznika se razlikujejo glede na posameznikovo osebnost, telesno kondicijo, posameznikovo razpoloženje in okoliščine ter glede na vrsto, količino in kakovost droge, ki jo je posameznik zaužil. Vpliva pa tudi čas, kako dolgo droga ostane v telesu, in to, ali je posameznik drogo zaužil skupaj z drugimi dovoljenimi oz. nedovoljenimi drogami.
Kanabis, opiati ali novejše plesne droge povzročajo:
- spremembe v zaznavanju in dojemanju okolja (prometa, drugih udeležencev),
- omejeno pozornost in pogoste halucinacije,
- podaljšanje reakcijskega časa,
- slabšo koordinacijo lastnega telesa in ravnanja,
- povečanje evforičnosti in razburjenja, pri drugih zaspanost ter zmanjšano nadzorovanje vedenja.
Ne podcenjujte učinkov alkohola!
Poleg učinka drog pa ljudje še vedno prepogosto podcenjujejo vpliv alkohola na njihove sposobnosti. Vse dokler se ne pokažejo že vidni in vedenjski znaki močne alkoholiziranosti – npr. zanašanje, dvojni vid, zapletanje v govoru itd. –, smo prepričani, da lahko sodelujemo v prometu. Alkohol že s prvim popitim kozarcem vpliva na naše sposobnosti mišljenja in zaznavanja, kar posledično pomeni na sposobnost vožnje in varnega sodelovanja v prometu. Pojavijo se težave pri zaznavanju rdeče barve, oddaljenosti, tunelski vid, podcenjevanje tveganja, manjši nadzor nad vedenjem, podaljšanje reakcijskega časa itd., kar pomembno vpliva na naše varno vedenje in ustrezno reagiranje predvsem v kritičnih situacijah.
Triki ne bodo pomagali
Vozniki pogosto menijo, da lahko alkoholiziranost zmanjšajo z nekaterimi triki ali pripomočki, kot so npr. svež zrak, telesna aktivnost, spanje, žvečilni gumiji, mastna hrana. Vedeti moramo, da ti ukrepi ne vplivajo na alkoholiziranost, upočasni se samo prehajanje alkohola v našo kri. Predelava alkohola je približno enako hitra (alkohol se razgrajuje v jetrih): približno ena enota alkohola na uro ali celo več ob večji popiti količini ali obolelosti jeter. Hkrati je pomembno zavedanje, da smo lahko po zabavi in po samo nekaj urah spanja zjutraj še vedno močno pod vplivom alkohola, zato je uporaba prevoznih sredstev nevarna tudi takrat.
Zaradi alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč umrlo 41 udeležencev
Leta 2016 se je pripetilo 1.870 prometnih nesreč, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec. Število omenjenih prometnih nesreč se je v primerjavi z letom 2015 povečalo za 24 odstotkov. Lani je zaradi alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč umrlo 41 udeležencev – štirje več kot leta 2015. V prometnih nesrečah, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec, se je 175 udeležencev hudo telesno poškodovalo (povečanje za 31 %), 834 udeležencev pa je bilo lažje telesno poškodovanih (povečanje za 24 %).
Povzročitelje najdemo v vseh starostnih skupinah
Največ prometnih nesreč so povzročili udeleženci v starostni skupini med 25. in 34. letom (425 prometnih nesreč), največ prometnih nesreč, v katerih so udeleženci umrli, pa so povzročili mladi vozniki oz. povzročitelji v starostni skupini med 18. in 24. letom (osem umrlih). Iz podatkov lahko vidimo, da so povzročitelji najhujših prometnih nesreč pod vplivom alkohola prisotni praktično v vseh starostnih skupinah (izjema so mlajši od 18 let).
Na martinovanju ne pozabite na meje pitja!
80-kilogramski moški popije liter piva, v katerem je 40 gramov čistega alkohola. Približno 70 odstotkov telesne teže predstavljajo tekočine, na katere se porazdeli zaužiti alkohol. Torej se razdeli na 56 kilogramov telesne teže. Če 40 gramov zaužitega alkohola delimo s težo telesnih tekočin, dobimo stopnjo koncentracije alkohola v krvi, ki znaša 0,71 grama na kilogram krvi ali 0,34 miligrama v litru izdihanega zraka. Če 60 kilogramov težka ženska popije liter piva, je stopnja alkohola v krvi drugačna. Pri ženski tekočine predstavljajo le 60 odstotkov telesne teže, torej 36 kilogramov. Če 40 gramov alkohola delimo s težo, ocena koncentracije alkohola v krvi znaša 1,1 grama na kilogram krvi ali 0,52 miligrama v litru izdihanega zraka. Pri tem ne pozabite, da alkohol lahko sicer še tako varnega in previdnega voznika spremeni v potencialnega morilca na cesti. Voznik z na primer enim gramom alkohola na kilogram krvi ali 0,48 miligrama v litru izdihanega zraka ima v primerjavi s treznim voznikom kar 25-krat večjo možnost udeležbe v prometni nesreči.
Nekaj nasvetov za varen prihod z zabave
- Vnaprej načrtujte, kako boste po zabavi prišli domov.
- Za vožnjo pod vplivom drog ni izgovora!
- Dogovorite se za varen prevoz domov.
- Nikoli se ne usedite v vozilo, če je voznik zaužil drogo.
- Nikoli ne ponujajte droge nekomu, za katerega veste, da bo vozil. Tako pripomorete k zmanjšanju prometnih nesreč in njihovih posledic.
Viri: Policija.si, Svetovna zdravstvena organizacija, Javna agencija RS za varnost v prometu.
