BMW 328 je bil prvi pravi športni BMW

Dirkalnik navduši

Kot se spodobi za pravi športni avtomobil, so ga javnosti predstavili na enem najbolj neizprosnih dirkališč tistega časa v Nürburgringu. 14. junija 1936 se je tovarniški dirkač Ernst Henne na letnem srečanju Eiffelrennen s prototipom športnega BMW-ja 326 spopadel ne le z dvolitrskimi športnimi avtomobili, ampak tudi s čistokrvnimi dirkalnimi specialkami. Pred osuplimi gledalci je zmagal in 113 kilometrov dolgo dirkalno stezo prevozil s povprečno hitrostjo 101 kilometer na uro.

Izpolnjena pričakovanja občinstva

Dirkalni avtomobil je bil sicer zelo špartanski, ni bilo udobja, ki ga nudijo streha in bočna okna, vendar je avtomobilskim navdušencem vzbujal upanje, da bo tudi serijska različica nekaj posebnega. Sledila je vrsta naročil za serijski avtomobil, ki mu je tovarna končno nadela oznako BMW 328 in je nekaj mesecev pozneje popolnoma izpolnil pričakovanja, saj je postal eden od najboljših cestnih in dirkalnih avtomobilov svojega časa.

Nič revolucionarnega

Skrivnost uspeha 328 se ni skrivala v kakšni revolucionarni novosti, ampak v bolj preudarni uporabi že obstoječih znanj. Njegovi šasiji je za osnovo služila šasija BMW-ja 319 iz leta 1935, ki se je v rokah navdušenih voznikov že dodobra izkazal. Po njem je 328 povzel tudi preizkušeni okvir iz varjenih cevi, togo zadnjo premo in vpetje sprednjih koles s prečno listnato vzmetjo.

Neobičajno mehko vzmetenje

328 se je od tedanjih športnih avtomobilov razlikoval predvsem po razmeroma mehko nastavljenem vzmetenju. V tistem času je veljalo, da sta za dobri vodljivost in lego na cesti potrebna trdo podvozje in trdna šasijo. Trdno je takrat velikokrat pomenilo tudi težko, vendar je trdo podvozje kljub temu velikokrat povzročilo zvijanje šasije. Strokovnjaki v BMW-ju so ubrali drugačno pot in lahko, a trdno izdelani karoserijo in šasijo spojili s precej mehkim podvozjem. Celota je dobro delovala in uvedla načelo, ki z rahlimi spremembami velja še danes. Druga uspešna novost v BMW-ju 328 je bil volanski mehanizem z zobatim kolesom in letvijo, ki je bil lahek in bolj neposreden od vseh do tedaj znanih sistemov.

Učinkovit motor

BMW 328 je poganjal dvolitrski motor, ki je v osnovi izhajal iz Austinovega 750-kubičnega štirivaljnika, a je bil zaradi množice sprememb že popolnoma BMW-jev izdelek. Imel je šest valjev in eno samo odmično gred, ki je krmilila odmične ročice, ki so se križale nad motorno glavo. Ventili so bili v zelo učinkoviti polobli izgorevalni komori zato med seboj lahko postavljeni pod pravim kotom. Zamenjava svečk in drugi rutinski posegi so bili zato oteženi, je pa motor razvijal razmeroma veliko moč 59 kilovatov in malo hrupa. Boljše je bilo tudi mazanje motorja.

Sveža oblika

K uspehu BMW-ja 328 je vsekakor pripomogla tudi oblika. Veliko športnih avtomobilov tistega časa je imelo ločene blatnike, BMW 328 pa je imel izrazito enotno karoserijo. Zaradi načina, na katerega so bili karoserija, žarometi in blatniki združeni v elegantno celoto, je bil BMW 328 za tisti čas nekaj korenito novega in pravzaprav vzbuja pozornost še danes.

462 primerkov

Na Bavarskem so pred drugo svetovno vojno izdelali le 462 primerkov BMW-ja 328, drugo svetovno vojno pa jih je preživela manj kot polovica. Tisti, ki so ostali, so še dolgo ostali eden od vzorov idealnega športnega avtomobila.