Sobota, 23. 11. 2024, 22.31
3 dni, 11 ur
Wolfgang Denzel
Avstrijec 17 let z rekordom v Sloveniji, izzval je Porsche in rešil BMW
Zgodba o Avstrijcu, ki je 17 let držal rekord slavne slovenske ceste in nato izdelal znamko športnih avtomobilov, ki je spominjala na prve Porschejeve športnike. Priimek Denzel je mogoče še danes videti v mnogih avstrijskih mestih.
Kmalu bo minilo sto let, ko so po strmi stari ljubeljski cesti prvič zahrumeli tekmovalni motorji in avtomobili. Leta 1926 so prvič organizirali tekmovanje po deset kilometrov dolgi cesti iz Tržiča do vrha prelaza na nadmorski višini več kot 1.200 metrov. V slabem vremenu, ko je sredi avgusta močno deževalo in celo snežilo, sta bila gosta prve ljubeljske dirke tudi takratni kraljevi par. Dirko so v nekoliko resnejših športnih okvirjih ponovili še leta 1927, nato pa so v 30. letih proti vrhu Ljubelja na le še pet kilometrov dolgi progi vozili le še motoristi.
Denzel na eni izmed svojih drk. Denzlov rekord na Ljubelju je veljal 17 let
Dirka je privabila tudi več kot deset tisoč ljudi, hitro pa je dobila tudi mednarodno slavo. Strma cesta, ki je dosegala naklon celo do 33 stopinj, je pomenila velik izziv za tekmovalce v obdobju, ko se je športni avtomobilizem šele razvijal. Mnogi so navdušili obiskovalce in javnost. Leta 1938 se je na vrhu razpredelnic pojavilo ime Avstrijca Wolfganga Denzla. Z BMW-jevim motociklom je postavil izjemen čas pet minut in ena sekunda. Takrat si na vrhu Ljubelja bržkone ni nihče predstavljal, da bo treba na izboljšanje Denzlovega rekorda čakati še naslednjih 17 let.
Ljubeljsko dirko je prekinila druga svetovna vojna, dirke na Ljubelj pa so se po njej spet pojavile leta 1949. Toda Denzlov čas je tudi za tekmovalce na mnogo modernejših motociklih ostal nedosegljiv.
Nekateri so dvomili v točnost časomerilske opreme iz predvojnega časa, toda ne glede na sume je ostal Denzlov rekord velik izziv. Šele leta 1955 ga je uspelo izboljšati motoristu Nemcu Friedrichu Hillebrandu (BMW 500, prikoličar), in sicer za šest sekund.
Deznlov športni roadster.
Eden izmed preživelih Denzlovih avtomobilov.
Denzel in Porsche sta že med vojno snovala športne avtomobile
Wolfgang Denzel se je med drugo svetovno vojno srečal s Ferdinandom Porschejem. Dva avtomobilska uma in inženirja sta sklenila, da po vojni začneta skupno proizvodnjo avtomobilov. Toda Porscheja so po koncu vojne zadržali Francozi in Denzel je doma svoje avtomobile začel razvijati sam.
Porsche in Denzel sta si svoje ideje v vojnem času očitno delila, kajti končni rezultat je bil zelo podoben. To sta bila športna avtomobila z dvema sedežema in brez strehe. Porsche je prvega razvil v avstrijskem Gmündu, Denzel pa je svoje avtomobile izdeloval v avstrijskem Gumpdendorfu pri Dunaju. Podobno kot pri Porscheju so uporabili Volkswagnovo tehniko (na osnovi modelov beetle in vojnih kübelwagnov), izboljšali posamezne dele in izkoristili pristop kar najlažje gradnje.
Denzlovi avtomobili so se vrnili tudi na Ljubelj
Denzel je prve prototipe izdelal s štirivaljnim 1,1-litrskim motorjem, s katerim se mu je leta 1949 uspelo pripeljati v cilj zelo naporne avstrijske alpske vožnje. Porschejev prototip tega relija ni zmogel. Denzel je na osnovi tega dosežka začel izdelovati avtomobile. Karoserija je bila najprej plastična, nato jeklena, od leta 1952 naprej pa so uporabljali alumunij. Istočasno so v avtomobil vgradili tudi 1,3-litrski motor, pozneje v nekaj redkih primerkov celo 1,5-litrskega.
Največji uspeh za Denzlovo znamko je bila zmaga na francosem Alpskem reliju leta 1954, ki je potekal med Marseillom, Münchnom in Cannesom in je veljal tudi za evropsko prvenstvo. Denzel je s svojim avtomobilom denzel 1300 zmagal v skupni razvrstitvi. Denzlovi avtomobili so se v 50. letih vrnili tudi na ljubeljske dirke, kjer so nekajkrat postavili najboljši čas v avtomobilskem razredu do 1.300 kubičnih centimetrov. Alex Polgar je proti Ljubelju z denzlom 1300 vozil s povprečno hitrostjo 55 kilometrov na uro.
Preveč naročil za premajhno in predrago proizvodnjo v Avstriji
Znamka Denzel je postala priljubljena v ZDA, toda doma v Avstriji so se hitro pojavile omejitve pri proizvodnji vozil. Ta je bila draga in pri Denzlovih niso imeli niti prostora, da bi vzpostavili proizvodni proces za izpolnitev vseh potencialnih naročil iz ZDA. Čeprav je denzel v petdesetih letih stal okrog sto tisoč takratnih avstrijskih šilingov, kar je bilo trikrat več kot je stal "ljudski" volkswagen beetle, to ni bilo dovolj za preživetje Denzlove znamke. Izdelali so le okrog 70 avtomobilov. Leta 1960 so proizvodnjo ustavili.
Pri Porscheju je bilo finančno stanje z vsakim prodanim 356 veliko boljše in to je hitro postavilo ločnico avtomobilske zgodovine med priimke Porsche in Denzel.
Ključen pri razvoju rešilnega avtomobila za BMW
Poleg lastnega športnega avtomobila je bil vpliv Denzla pomemben tudi pri razvoju BMW. Denzel je namreč leta 1958 s strani BMW dobil razvojno pogodbo za nov avtomobil z oznako 700, pri katerem so uporabili svoje znanje iz proizvodnje in za avtomobil prvič uporabili monokok šasijo.
Denzel je oblikovanje zaupal Giovanniju Michelottiju, inženirski del pa Willyju Blacku. Rezultat je bil velika uspešnica – BMW je v petih letih izdelal več kot 188 tisoč modelov 700 in ta je postal ena prvih velikih uspešnic BMW-jeve znamke, in to v obdobju, ko je bila družba v resnih finančnih težavah. Denzlov projekt je bil tako eden izmed rešiteljev za BMW, s katerim je Avstrijec nekoč tako dolgo držal absolutni rekord na Ljubelju.
Že leta 1962 tudi uvoznik Ferrarija za Avstrijo
Po drugi svetovni vojni je Denzlovo avtomobilsko podjetje v Avstriji hitro raslo. Leta 1952 so postali avstrijski uvoznik znamke BMW, nato pa so temu dodajali še znamke Volvo (1961), Ferrari (1962), Mitsubishi (1978), Hyundai (1998), McLaren (2012) in BYD (2022).
Danes imajo v Avstriji 21 prodajnih salonov za svoje različne znamke, kot Denzel Group pa so aktivni tudi na drugih področjih avtomobilskega posla (mobilnost, financiranje in podobno). Na letni ravni ima Denzlova skupina milijardo evrov prometa, skupno pa zaposluje okrog 1.300 ljudi.