Petek, 2. 5. 2025, 0.28
3 ure, 1 minuta
2. maj 1985 in 1986 – črn dan za Lancio in svet relija
Bettega, Toivonen, Cresto in Korzika: 40 let od tragedije Lancie, ki se je ponovila #foto

Na današnji dan pred 40 leti se je na Korziki smrtno ponesrečil voznik Lancie Attilio Bettega, leto dni pozneje pa na isti dan istega relija (in z isto štartno številko!) še Henri Toivonen s sovoznikom Sergiom Crestom.
Korzika je v osemdesetih letih gostila nekaj najbolj zahtevnih in skrajnih relijev za svetovno prvenstvo. Na vrhuncu skupine B so organizatorji potiskali naprej meje mogočega in pripravljali zelo zahtevne dirke. Pred 40 leti je imel ta reli na primer 30 hitrostnih preizkušenj v skupni dolžini neverjetnih 1.122 kilometrov – za primerjavo, tekmovalna dolžina relija po Kanarskih otokih za SP je bila prejšnji konec tedna 301 kilometer.
Pred 40 leti je bilo sedem hitrostnih preizkušenj daljših od 50 kilometrov. Najdaljša med njimi je bila dolga 83 kilometrov, vozili pa so jo kot zadnje dejanje relija. Zmagovalec Jean Ragnotti (renault 5 turbo maxi, sovoznik Pierre Thimonier) je zanjo potreboval uro in osem minut. To je bila največja zmaga Ragnottija in Renaulta v reliju, saj sta zanesljivo vodila od štarta do cilja.
Tragedija pri vasici Zerubia
Toda večina relija je bila v senci tragedije, ki se je zgodila že prvi dan relija. Na četrti hitrostni preizkušnji Zerubia–Santa Giulia (30,6 km) je s ceste odneslo tovarniškega voznika Lancie Attilia Bettego. Vozil je lancio 037 rally skupine B in bil pred nesrečo skupno na četrtem mestu in najhitrejši voznik Lancie.
Kmalu po štartu je pri hitrosti okrog 150 kilometrov na uro v desnem ovinku avtomobil zdrsnil prek levega roba ceste, udaril v obcestni drog in nato zgrmel pod cesto naravnost v drevo. To je prebilo dirkalnik in usodno poškodovalo Bettego. Sovoznik Maurizio Perissinot je bil nepoškodovan in je odhitel na cesto, da bi opozoril naslednje posadke, za Bettego pa je bilo že prepozno. Reševalci so na prizorišče prišli okrog 20 minut pozneje in lahko le potrdili smrt 32-letnega dirkača. Moštvo Lancie se je umaknilo z relija.
Attilio Bettega.
Bettega je že tri leta prej komaj preživel nesrečo na Korziki
To je bil hud udarec za moštvo iz Torina. Bettega je bil ob Nemcu Rohrlu in Fincu Alenu edini Italijan v prvem moštvu Lancie. Dirkati je začel že leta 1972, svoj preboj pa je začel leta 1977 z zmago v Autobianchijevem pokalu A112 Abarth. Naslednje leto je dirkal že z lancio Stratos HF, pozneje pa tudi s fiatom ritmom, fiatom 131 abarth, leta 1982 pa je s prihodom lancie 037 rally postał tovarniški voznik Lancie.
Že na drugem reliju je prav na Korziki, kjer je tri leta pozneje izgubil življenje, že doživel hudo nesrečo in se je tudi poškodoval. Pozneje se je petkrat uvrstil na stopničke relijev za SP in bil leta 1984 drugi na reliju v San Remu. Bettega ni nikoli zmagal v svetovnem prvenstvu. V njegov spomin so pozneje v sklopu avtomobilske razstave v Bologni prirejali atraktiven in odmeven dirkaški šov.
Isti reli, isto moštvo, ista štartna številka ...
Natanko eno leto po tragediji Bettege se je svetovno prvenstvo na Korziki vrnilo v še bolj skrajni obliki. Dirkalnikov skupine B je bilo več, bili so tudi hitrejši in še težje obvladljivi. Lancia je dirkalnik 037 rally zamenjala s štirikolesno gnano specialko delto S4. Prva favorita relija in svetovnega prvenstva sta bila Henri Toivonen in Sergio Cresto. Na Korziki sta vozila izjemno, in to kljub Toivonenovim težavam z zdravjem.
Ostanki Toivonenove lancie delte S4.
Finec je bil star šele 29 let in se je prav med sezonama 1984 in 1985 uveljavil kot vodilni voznik svetovnega relija. Trajalo je nekaj let, da je ukrotil svoj dirkaški talent z ambicioznostjo in muhavostjo pri osredotočenosti.
Imel je kar nekaj nepotrebnih nesreč, a istočasno tudi prikazov dirkaške genialnosti. Bil je najmlajši zmagovalec relija za svetovno prvenstvo. Ko je zmagal na reliju Monte Carlo 1986, je bilo to 20 let po tamkajšnji zmagi njegovega očeta Paulija Toivonena.
Zadnjo HP v življenju je dobil s prednostjo 47 sekund
Henri Toivonen.
Na Korziki 1986 je nizal vrhunske čase in zanesljivo vodil. Sedemnajsto hitrostno preizkušnjo je dobil s prednostjo 47 sekund in prednost v skupnem seštevku povečal na dve minuti in 45 sekund. To je bil zadnji prikaz njegove vrhunskosti in šampionskega kova.
Že na naslednji hitrostni preizkušnji Corte–Taverna se je zgodila tragedija. V levem ovinku je dirkalnik s štartno številko 4 (enako je imel leto prej nesrečni Bettega) zdrsnil prek roba ceste, zadel v drevesa, kar je predrlo rezervoar goriva (200-litrski posodi sta bili pod sedežema voznika in sovoznika). Izbruhnil je močan ogenj, ki je do neprepoznavnosti uničil dirkalnik. Toivonen in Cresto nista imela nikakršnih možnosti, da bi preživela.
Lancia je tudi ta reli predčasno končala in še drugič zaporedoma korziške ceste zapuščala v črnini. Toivonenova tragedija je tudi dokončno zapečatila usodo skupine B, ki so jo konec tega leta ukinili.