Primož Roglič
Nedelja, 18. 7. 2021, 10.42
3 leta, 4 mesece
Col du Galibier
"Noro, noro, noro!" Rogličeve besede tu še odmevajo. #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,81
1
Točka na vrhu prelaza Col du Galibier, kjer je kolesarska Dirka po Franciji potekala že pred 110 leti. Danes je pravi romarski kraj zaljubljencev v kolesarjenje.
Je ena najvišjih in najbolj osupljivih alpskih cest. Kot črna kača pelje na višino slovenske Kredarice in ponuja izjemne razglede ter pobeg v nek samosvoj svet. Strma cesta proti slovitemu prelazu Col du Galibier je prav tako poklon profesionalnemu kolesarstvu in nekdanjim vizionarjem, ki so verjeli v odmevnost športnega spektakla. Na vrhu, 2.642. metrov nad morjem, je obvezen postanek za vse tiste, ki s kolesi izzovejo tega alpskega velikana. Jutri bodo minila štiri leta, odkar se je tu med največje kolesarje dokončno prebil tudi Primož Roglič.
Spomenik Henriju Desgrangeju pod vrhom prelaza. Francoz je bil pobudnik Dirke po Franciji.
Medtem ko se bo danes na Elizejskih poljanah v Parizu končala kolesarska Dirka po Franciji, visokogorske ceste v Alpah in Pirenejih obujajo številne spomine. Ena najbolj spektakularnih gorskih cest je prelaz na Col du Galibier. Bila je del sploh prvega Toura in na etapi prek tega prelaza – takrat je bil ta tudi najvišja točka dirke – je prvo etapno zmago na Touru leta 2017 dosegel Primož Roglič. Jutri bodo od tega mejnika slovenskega kolesarstva minila štiri letStrm vzpon "med oblake", kjer so tekmovali že pred 110 leti
Cesta prek danes 2.642 metrov visokega prelaza je ena od gradnikov tradicije svetovnega tekmovalnega kolesarstva. Vodi skozi osupljivo naravo in predstavlja nadgradnjo izziva, ki ga že pod njim postavljata – vsak na eni strani – prelaza du Lautaret in du Telegraphe. Leta 1911 je bila cesta del sploh prve kolesarske Dirke po Franciji in takrat je le trem, med njimi tudi najhitrejšemu na vzponu Emile Georget, uspelo do vrha prikolesariti, ne da bi stopili s kolesa.
Ko je Tour praznoval prvih sto let, je bil cilj ene od etap prvič prav na vrhu du Galibierja, podobno kot letos na Mont Ventoux so morali takrat kolesarji na Galibier kar dvakrat.
Prizori s prvih Dirk po Franciji še pred 1. svetovno vojno.
Ustanovitelj dirke, ki je časnik tiskal na rumenem papirju
Na spomin začetka velike športne zgodbe pod vrhom spominja visok spomenik v čast pobudniku danes največje kolesarske dirke Henriju Desgrangeju. Bil je odličen kolesar in športni novinar, ki se je sprl s svojimi nadrejenimi in postal urednik novega športnega časnika L'Auto-Vélo. To je bil predhodnik današnjega L'Équipe.
Desgrange je svoj športni časnik začel izdajati na prepoznavnem rumenem papirju, prav s promocijo in pokrivanjem kolesarske dirke pa mu je uspelo za nekajkrat povečati naklado.
Roglič je bil večino dneva v begu. Že na predzadnjem vzponu na Telegraphe je tik pod vrhom napadel in preveril pripravljenost soubežnikov. Na vzponu najvišje kategorije, na prelaz Galibier, pa je začel napadati zares. Prvi poskusi niso obrodili sadov, dobrih 34 kilometrov pred ciljno črto v Serre Chevalierju pa se je odpeljal naprej in se ni več oziral nazaj. Prednost je večal iz metra v meter, čez Galibier je prišel prvi. Od velikega uspeha ga je ločil le še dolg spust, kjer pa večjih težav ni imel. Imel je minuto in 13 sekund prednosti pred Uranom, Froomom, Bardetom in Barguilom.
"Noro. Sploh se ne zavedam, kaj mi je uspelo. Zagotovo bo vse skupaj prišlo za mano. Zmagati etapo, ki je šla prek najvišjega prelaza na dirki, je nekaj neverjetnega in vesel sem, da mi je uspelo. Spremljala me je tudi družina in moje dekle, videl sem številne slovenske zastave, kar mi je dalo dodatnih moči, da sem zdržal do konca. Noro, noro, noro," je po zmagoslavju takrat povedal Roglič.
Napisi na cesti razkrivajo mnoge kolesarske dirke prek tega prelaza. Leta 2017 je bil na prelaz s severne strani najhitrejši Roglič, pred dvema letoma pa Nairo Quintana.
Pred vrhom prelaza z južne smeri se naklon dvigne prek 12 odstotkov.
Col de Lautaret leži na dveh tisočakih in je prežet s kolesarskih duhom. Cesta se od tu spušča proti Grenoblu ali pa zavije strmo navzgor proti Galibierju.
Pod vrhom predor, ki skrajša pot – toda bistvo je v zadnjih ovinkih in točki na vrhu
Takrat še makadamsko cesto so zgradili že leta 1876. Pot prek prelaza je bila še nekaj metrov višje kot danes, za lažje prečkanje pa so leta 1891 tik pod vrhom odprli štiri metre dolg predor. Skozi njega se je še danes mogoče zapeljati, a večina obiskovalcev vendarle raje izbere cesto prek prelaza.
Prav zadnji del od predora do vrha je še posebej strm in privlačen. Na vrhu kot nagrada stoji oster desni ovinek s smerokazi in oznako prelaza Col du Galibier, ki je obvezna točka
Na prelazu Col du Lautaret imajo, resda izklopljeno, celo električno polnilnico. V preteklosti smo električni avtomobil polnili že 500 metrov višje in sicer na avstrijskem Grossglocknerju.
postanka za vse kolesarje.Kdor se na vrh pripelje s kolesom, ga čaka dolg vzpon. S severne smeri je klanec dolg 18 kilometrov, z južne se je treba najprej povzpeti na Col du Lautaret (2.058 metrov) in nato nadaljevati še 8,5 kilometra naprej.Osma najvišja asfaltirana cesta v Alpah
Iz Slovenije se do vznožja prelaza pripeljemo mimo Milana, Torina in nato prek italijansko-francoske državne meje proti Brianconu. Tam se cesta začne dvigati proti Col du Lautaretu. Desni ovinek usmerja kolesarje in preostale popotnike še dobrih 600 metrov višje.
Cesta je polna napisov v spomin današnjim in nekdanjim odličnim kolesarjem, ki so na tem klancu trpeli in se nepopustljivo borili za športno slavo. Prav s temi kolesarji, junaki vzpona na osmo najvišjo asfaltirano cesto v Alpah, si je slavo prislužil tudi Col du Galibier.
Še posebej med Dirko po Franciji na slavnih prelazih kar mrgoli od rekreativnih kolesarjev.
Prelaz je v zimskih mesecih zaprt.
1