Četrtek, 29. 7. 2021, 22.19
3 leta, 3 mesece
Extreme E: e-cupra ABT XE1
“Bi se peljal?” Doživeli smo pravo presenečenje. #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,15
1
Eno izmed presenečenj meseca ali celo leta je uspelo Cupri, ko so nam pred prvo vožnjo formentorja VZ5 omogočili še hitri krog v dirkalniku s prvenstva Extreme E. Še več, za volanom je sedela Jutta Kleinschmidt, prva in edina zmagovalka na slovitem reliju Dakar, in pokazala, kaj zmore ta električni dirkalnik.
Extreme E je marsikomu še precej neznano dirkalno tekmovanje, ki je zraslo na zelniku Alejandra Agaga, ustanovitelja električne formule 1. Tekmovanje električnih terencev poteka na najzahtevnejših prizoriščih sveta: v puščavi, deževnem gozdu ter na ledeniških in oceanskih predelih. A ne gre za še eno izmed modernih oblik dirkanja, saj pri Extreme E ne želijo le pritegniti množice ljubiteljev dirkanja, ampak tudi opozoriti na posledice podnebnih sprememb (puščave, ledeniki in deževni gozdovi so zaradi podnebnih sprememb med najbolj ogroženimi ekosistemi) ter poudariti spolno enakopravnost.
Problem je narediti baterijo za -30 in +40 stopinj Celzija
Ena ključnih vrednot tekmovanja je izenačenost dirkalnikov. Neodvisno od ekipe, finančnega vložka ali vozniške dvojice, prav vsi dirkalniki so enaki – 4,4 metra dolgi, 2,3 metra široki in 1,8 metra visoki športni terenci. Poganja jih elektromotor s 400 kilovati in 920 njutonmetri navora, ki poskrbi za pospešek od nič do sto kilometrov na uro v 4,5 sekunde. Seveda ne manjka štirikolesni pogon, ki poskrbi, da se ta 1.780 kilogramov težak dirkalnik uspešno kosa z vsemi terenskimi izzivi. Kot so pojasnili pri Cupri, je bil pravi izziv razviti litij-ionsko baterijo s kapaciteto 54 kilovatnih ur, saj mora biti slednja kos različnim podnebnim pogojem in temperaturam od -30 do +40 stopinj Celzija.
XE1 je kljub električnemu pogonu spoštovanja vreden dirkalni stroj, ki je zmožen dirkati v praktično vseh razmerah.
Dirkalnik za trening: pogon zadaj, a enaka moč
Na videz enak, z enakim pogonom, a z eno manjšo razliko – brez štirikolesnega pogona. Ob pogledu na XE1 bi mu oprostili še kaj drugega, tudi če bi imel le polovico razpoložljive moči. Ko nas je izza volanskega obroča pozdravila Jutta Kleinschmidt, pa nam je bilo skoraj vseeno, tudi če bi naredili hitri krog v samokolnici.
Prva in zaenkrat še edina zmagovalka relija Dakar je pokazala vse svoje mojstrstvo. V nekaj več kot minuto dolgem krogu po luknjastem in prašnem poligonu je XE1 letel po zraku, požiral luknje kot za stavo in drsel skozi ovinke kot majhen in lahek športni avto. Saj vemo, manjkala je le pika na – zvok motorja. V notranjosti se sicer ne sliši piskanja pogona, preveč je tresljajev in zvokov iz vzmetenja.
Dobro sune v "tazadnjo"
Čeprav ne gre za najlažji dirkalnik, kjer baterije prevzamejo večino mase, je štart pravi sunek za srčni utrip. XE1 se kar izstreli z mesta in neutrudno pospešuje do prvega zavoja. Ker je celoten navor na voljo takoj, je vožnja skozi zavoje hitrejša, še bolj samozavesten pa je pospešek iz zavoja. Vmes je Jutta še dodobra pretresla s skokom čez klanec in poskrbela za premešan želodec v nekaterih prav nesramno hitro odpeljanih zavojih. Še en običajen dan v življenju nemške šampionke, ki skrbi za razvoj in pomoč ekipi e-cupra ABT, kjer v dirkalnem prvenstvu za volanom sedita Claudia Hürtgen in Mattias Ekström.
1