OCENA FILMA: Straža

Straža, zgodba o štirih nezanimivih zgubah, ki se v soseski podajo v lov za krvoločnim Nezemljanom, naj bi bila znanstvenofantastična komedija, ki pa ni niti znanstvena niti fantastična niti, kar je njen največji greh, komična. Če že kaj, je fantastično zanič. Razočaranje je še toliko večje, če pomislimo na talentirane ustvarjalce pred kamero in za njo, ki so v preteklosti dokazali, da nas znajo zabavati. Tokrat jim to žal ni uspelo – čeprav jim polomije niso tuje, so s Stražo dosegli dno.

Pobudnik ideje (za stražo, ne za film) je Ben Stilller v vlogi neplodnega in pravičniškega upravnika veleblagovnice Evana, ki po skrivnostnem umoru sodelavca odkoraka na nogometni stadion, kjer razglasi, da ustanavlja stražo. Ta naj bi ščitila sosesko pred neznanim morilcem, za katerega se pozneje izkaže, da gre pravzaprav za Nezemljana, ki lahko prevzema podobo ljudi. Na Evanov poziv se odzovejo trije osebki – šaljivi ločenec in zaščitniški oče Bob (Vince Vaughn), neuravnovešeni Franklin (Jonah Hill) in sumljivo redkobeseden Britanec Jamarcus (Richard Ayoade). Če vprašate mene, trije preveč.

Akiva Schaffer, neizkušen režiser, ki se je "kalil" pri televizijski oddaji Saturday Night Live, je zadnji, ki bi ga lahko okrivili za ta zmazek, saj so producenti očitno menili, da film s takšno zvezdniško zasedbo režiserja niti ne potrebuje. Do določene mere so imeli morda celo prav, zato pa je toliko bolj nedopustno, da igralcem niso priskrbeli scenarija – zadostovala naj bi serija neposrečenih šal, pod katere so se podpisali Jared Stern, Evan Goldberg in Seth Rodgen. Zadnja dva sta sodelovala že pri scenarijih za komedije Super hudo, Zadetki: Ananas ekspres in Zeleni sršen. Podatek, da je to prvi film po podobno odvratni komediji Drillbit Taylor, ki ga je Rogen pomagal spisati in v njem ne igra, je dovolj zgovoren.

Humor temelji na kletvicah (fuck, cock, shit – kako zelo smešno!) in prostaških šalah, ki z znanstveno fantastiko nimajo ničesar skupnega in popolnoma zanemarijo bogato dediščino, ki jo ta žanr ponuja. Nezemljana, nekakšnega shiranega Predatorja brez bleščečih tehnoloških igračk, bi lahko nadomestil volkodlak in ne bi bilo razlike, samo da bi potem govorili o komični grozljivki. Seveda pod pogojem, da bi bila komična, kar Straža ni. Celoten film deluje kot skupek izbrisanih prizorov, ki se niso umestili v prejšnje komedije. Z razlogom. Lahko se vprašamo, kaj Seth Rogen v zadnjem času kadi, toda kakovost njegovih scenarističnih prispevkov iz filma v film drastično nazaduje.

Če je bil Rogen dovolj pameten, da se v filmu ne prikaže, pa to ne velja za zvezdniško trojico Stiller-Vaughn-Hill, ki nas utrujajo z istimi vlogami, ki so jih prikazali v nešteto drugih filmih. Priljubljeni komiki se niti ne trudijo več igrati, res pa je, da jim scenarij tega niti ne omogoča. Vse tri osebnosti, ki jih upodabljajo, so na papirju praktično enake – vsi zabiti, vsi enakopravni! Bob, Franklin in Evan so tako nespametni, da film oropajo suspenza – za prebivalce soseske, ki jih sumijo, da bi lahko bili Nezemljani, smo gledalci prepričani, da to niso.

Vse, kar ostane, je karizma zvezdniškega tria, ki poskrbi, da so vsaj približno zabavni vsaj upočasnjeni prizori njihove hoje, podkrepljeni z všečnimi glasbenimi podlagami radijskih uspešnic. Če bi jih nadomestili neznani igralci, film nikoli ne bi ugledal kinematografov, kar sploh ne bi bilo slabo. Straža poskrbi, da se v njihovo sosesko ne bomo vračali.