Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
15. 2. 2012,
14.14

Osveženo pred

7 let, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Grčija evro

Sreda, 15. 2. 2012, 14.14

7 let, 9 mesecev

Juncker: Vse potrebne odločitve o Grčiji v ponedeljek

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Finančni ministri držav v območju evra bodo "vse potrebne odločitve" o Grčiji sprejeli na zasedanju v ponedeljek, je sporočil Jean-Claude Juncker po koncu telefonske konference o Grčiji.

Juncker je ob tem nakazal, da se obeta krepitev nadzora nad izvajanjem programa druge pomoči tej državi. "Prepričan sem, da bo evrska skupina lahko sprejela vse potrebne odločitve v ponedeljek," je sporočil Juncker po telefonski konferenci, na kateri so finančni ministri držav v območju evra razpravljali o odprtih vprašanjih v okviru drugega programa pomoči Grčiji. "Storjen je bil bistven napredek" "Od včeraj je bil storjen bistven napredek," je ocenil Juncker in pojasnil, da so od dveh grških koalicijskih strank dobili trdna zagotovila glede uresničevanja zavez, da je trojka končala analizo vzdržnosti grškega dolga in da so opredeljeni potrebni dodatni prihranki v višini 325 milijonov evrov. Po besedah šefa evrske skupine je sicer še treba doreči "specifične mehanizme za krepitev nadzora nad izvajanjem programa" druge pomoči Grčiji in zagotoviti, da bo vprašanje odplačila grških dolgov deležno prednostne obravnave. Možnost vzpostavitve blokiranega računa za Grčijo V tem kontekstu območje evra na podlagi predloga Nemčije in Francije preučuje možnost vzpostavitve blokiranega računa za Grčijo, s katerim bi zablokirali del državnih prihodkov, da bi s tem zagotovili vračilo posojil.

Največji grški stranki pisno zagotovili spoštovanje varčevalnih in reformnih zavez Odločitve o Grčiji v sredo ni bilo, kljub zagotavljanju Aten, da so izpolnili vse pogoje za drugi sveženj pomoči.

Tudi vodilne politične stranke naj bi tako bile bolj ali manj pripravljene zagotoviti mednarodnim posojilodajalcem, da bodo tudi po aprilskih predčasnih volitvah uresničevale dane reformne in varčevalne zaveze.

Največji grški politični stranki, socialistični Pasok in konservativna Nova demokracija, sta mednarodnim posojilodajalcem tako poslali pisna zagotovila, da bosta tudi po aprilskih predčasnih volitvah spoštovali varčevalne in reformne zaveze, ki jih je Grčija v zameno za drugi program pomoči dala mednarodnim posojilodajalcem.

"Socialisti bodo tudi po volitvah spoštovali zaveze" Predsednik Pasoka in nekdanji premier George Papandreu je že v torek zvečer v pismu Evropski komisiji, državam posojilodajalkam iz območja evra in Evropski centralni banki (ECB) zagotovil, da bodo socialisti tudi po volitvah spoštovali zaveze, ki jih je Grčija dala v zameno za drugi paket finančne pomoči držav z evrom in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v višini 130 milijard evrov.

Socialisti, ki imajo trenutno v parlamentu večino in so najmočnejša izmed strank, ki podpirajo tehnično vlado premiera Lukasa Papademosa, niti niso bili problematični.

Samaras za nekaj "manevrskega prostora" Bolj se je pisnim zagotovilom upiral prvi mož Nove demokracije Antonis Samaras, ki bo glede na javnomnenjske ankete po aprilskih volitvah sedel na premierski stolček.

Na koncu je vendarle popustil in posojilodajalcem poslal pismo, v katerem zagotavlja, da bo njegova stranka tudi po volitvah "ostala zavezana ciljem in ključnim politikam" programa varčevalnih in reformnih ukrepov, za katerega se je Grčija minuli teden dogovorila s t.i. trojko predstavnikov Evropske komisije, ECB in IMF.

Vendar pa si je Samaras, ki je nasprotnik strogega varčevanja in ocenjuje, da je treba za rešitev države iz trenutnega brezna varčevalne ukrepe dopolniti s strategijo za rast in nova delovna mesta, v pismu pustil nekaj manevrskega prostora.

"Določene politike bo morda treba nekoliko spremeniti" Zapisal je namreč, da bo morda treba določene politike nekoliko spremeniti, da bo moč zagotoviti vse cilje programa in po sedaj že treh letih recesije ponovno vzpostaviti gospodarsko rast. "Ta vprašanja nameravamo sprožiti v razpravi, v kateri bomo ponudili alternative, strogo v okviru dogovorjenega programa, tako da ne bomo ogrozili njegovih ciljev," je zagotovil.

Grčija vsaj na papirju izpolnila vse tri pogoje S tem je Grčija vsaj na papirju izpolnila vse tri pogoje, ki so jih ji minuli teden postavili finančni ministri območja evra. Grški parlament je v noči na ponedeljek potrdil program dodatnih varčevalnih ukrepov, grška vlada je sinoči našla načine, kako privarčevati še 325 milijonov evrov, sedaj pa sta največji stranki podali tudi pisna zagotovila.

Grški finančni minister Evangelos Venizelos je sprožil tudi nekaj ostrih puščic v smeri določenih držav iz evrske skupine, ki sodeč po izjavah v zadnjih dneh izgubljajo potrpljenje z Grčijo in njeno sposobnostjo, da spravi v red javne finance in prestrukturira svoje nekonkurenčno, togo in zastarelo gospodarstvo.

Schäuble: Nemčija ne bo metala denarja v "luknjo brez dna" Primer tega je izjava nemškega finančnega ministra Wolfganga Schäubleja, ki je v pogovoru za nemško radijsko postajo SWR zatrdil, da želi Nemčija storiti vse za pomoč Grčiji, a da denarja ne bo metala v "luknjo brez dna". Schäuble namreč dvomi, da je Grčija že izpolnila vse zahteve za novo pomoč.

"Nekaj držav si Grčije ne želi več v območju evra" "Država je na robu. Ljudem je treba povedati po resnici. Nekaj držav si Grčije ne želi več v območju evra," je povedal. "Smo v posebnem položaju, ko se nam postavlja vedno nove pogoje, in to zato, ker se določene politične sile v Evropi igrajo z ognjem in ocenjujejo, da Grčija ne bo izpeljala svojega dela naloge v okviru drugega programa pomoči, obenem pa želijo, da Grčija ne bi bila več članica evrskega območja," je bil oster Venizelos.

Opozoril je, da se te sile znotraj in zunaj države "igrajo z ognjem, nekatere z baklami, druge z vžigalicami". "V vsakem primeru je nevarnost velika," je jasen Venizelos, ki Grke poziva k prizadevanjem za to, da Grčija ne zapusti območja skupne valute. To bi bil namreč po njegovih besedah "grozljiv scenarij, ne samo za Grčijo ampak za celotno globalno gospodarstvo".

Bruselj vztraja, da bankrot Grčije ni rešitev Grčijo je v bran vzela tudi Evropska komisija, ki se je odzvala na vse pogostejše navedbe, da bi bil bankrot Grčije boljša rešitev od nove pomoči državi. "Bankrot ne bi rešil težav Grčije, imel bi uničujoče posledice za Grke, še posebej za najbolj ranljive državljane, in negativne posledice za Evropo. Naše izjave, da bankrot ni rešitev, temeljijo na temeljiti gospodarski analizi, a podrobnosti ne moremo deliti z vami," je dejal tiskovni predstavnik komisarja za denarne in gospodarske zadeve Ollija Rehna, Amadeu Altafaj Tardio.

"Nemčija, Nizozemska in Finska izgubljajo potrpljenje" Tako so se v komisiji odzvali tudi na pisanje vplivnega britanskega časnika Financial Times, ki piše, da se je v torek na zasedanju delovne skupine članic območja evra pokazalo, da je vse več pomislekov glede tega, ali si Grčija zasluži drugi sveženj pomoči, in različna mnenja o tem, kakšne posledice bi imel grški bankrot za Evropo.

"Vse bliže smo bankrotu," je po pisanju Financial Times dejal visoki vir iz evrske skupine. "Nemčija, Nizozemska in Finska izgubljajo potrpljenje," je dodal.

Grčiji 130 milijard evrov javne pomoči Drugi paket finančne pomoči za Grčijo predvideva 130 milijard evrov javne pomoči iz začasnega sklada za zaščito evra, obenem pa je njegov sestavni del tudi dogovor z zasebnimi upniki za odpis dolga v višini 100 milijard evrov. Dogovor naj bi bil okvirno že dosežen, ni pa še jasno, če ga bodo danes kot končnega predstavili tudi ministrom. K dolžniški razbremenitvi Grčije naj bi po nekaterih informacijah prispevala tudi ECB.

Grški predsednik ima okoli 400.000 evrov letne plače Svoje je k temu boju prispeval 82-letni Papulias. Za nedoločen čas se je namreč odpovedal svoji plači, ki letno znese kar okoli 400.000 evrov.

Ne spreglejte