Brat z bratom proti bratoma

Družinske naveze so pogoste gostje v slovenskem športu. Bratje Lorbek, brata Udrih, brata Murić, brata Kopitar, sestri Fabjan so le nekateri primeri družinskih vezi. Tudi v rokometu jih ne manjka. V reprezentanci sta najbolj znana brata Žvižej, Luka in Miha, ki sta v izbrani vrsti že vrsto let in ena ne le njenih najpomembnejših članov, temveč tudi največjih zabavljačev.

Skupaj sta za reprezentanco zaigrala tudi že Sebastian in Staš Skube. Iz znane celjske športne družine prihajata David in Simon Razgor, podobno kot Gašper in Gal Marguč, Nejc Cehte je svojega brata Klemena nasledil v Gorenju in še bi lahko naštevali.

Na svetovnem prvenstvu v Katarju je poleg Slovenije še kar deset reprezentanc, v katerih nastopata vsaj dva brata. Dobra slovenska znanca nastopata za Belorusijo. To sta seveda Sergej in Denis Rutenka. Starejši Sergej je na Slovenskem pustil neizbrisno sled. Kot najstnik je prišel v Gorenje, se iz krožnega napadalca skoraj v hipu prelevil v odličnega zunanjega igralca, pozneje je Celju z velikim prispevkom pomagal do evropskega naslova in za slovensko reprezentanco zaigral na štirih velikih tekmovanjih. Njegov levoroki brat Denis je pred leti igral v Slovenj Gradcu. Mimogrede, oba odlično govorita slovensko.

Pravi konglomerat posameznih družin je reprezentanca Argentine, za katero igrajo Pablo, Diego in Sebastian Simonet. Oporo imajo še v bratih Fernandez in Portela. Za Savdsko Arabijo nastopajo trije bratje, ki se pišejo Al Salem. Nikakor ne moremo mimo francoskega dvojca Nikola in Luka Karabatić, dobra slovenska znanca pa sta tudi bosanska dvojčka Benjamin in Senjamin Burić, ki igrata za Gorenje.

Zanimivo bi bilo izvedeti, za koga navijata starša Igorja in Ivana Karačića. Rojena sta v Mostarju. Član Meškova Ivan igra za Bosno, Igor, ki je rokometaš Vardarja, pa za Hrvaško.