Sobota, 9. 7. 2022, 22.14
2 leti, 4 mesece
Izredne razmere v Ljubljani
Odstopil je britanski premier Boris Johnson, po atentatu med volilno kampanjo je umrl nekdanji japonski premier Šinzo Abe, v Ukrajini so še kar izredne razmere zaradi brutalnega ruskega poskusa okupacije, v številnih državah pa zaradi skrbi, kako priti do plina in nafte, pa do hrane po cenah, ki ne bodo zrušile gospodarstev. V izrednih razmerah pa smo tudi v Sloveniji. A tu ne zaradi inflacije, pomanjkanja ruskega plina, težav v zdravstvu ali kmetijstvu. Vlada Roberta Goloba je izredne razmere razglasila, da bi odstavila generalnega direktorja RTVS, direktorja televizije, direktorja radia, vse programske svetnike, vse nadzornike ... Težko popravljive posledice za državo bodo, če tega ne storimo, so sporočili. In že so sklicali vrsto izrednih sej parlamenta.
Običajno je, da šefi vlad in vlade občasno manipulirajo, govorijo neresnice in celo goljufajo. Borisa Johnsona je po odločni zmagi na volitvah z vrha oblasti te dni odneslo, ker je v obdobju, ko je vso državo zaprl, da bi ustavili širjenja virusa, prirejal zabave in družabna srečanja. In se jih tudi udeleževal. Tudi v Sloveniji vladajoči ravnajo kot Johnson, razglašajo nam izredne razmere za obrobne težave. In to tisti, ki so z očitki, da si vlada podreja medije, v preteklosti črnili državo v tujini. Zdaj pa sami to počnejo, povrhu je po členu, ki ga zdaj uporablja Robert Golob, ki omogoča hitro ukrepanje v primeru vojne ali naravne katastrofe, vlada Mira Cerarja uzakonjala zakon o drugem tiru. Takrat so pojasnili, da se strašno mudi, ker država sicer ne bo dobila evropskega denarja za gradnjo drugega tira. In so zahtevali nujno odločanje parlamenta po členu, ki pravi: "Kadar je sprejem zakona nujen zaradi interesov varnosti ali obrambe države ali zaradi odprave posledic naravnih nesreč ali zato, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države, lahko vlada predlaga sprejem zakona po nujnem postopku." Vsaj evropskega denarja Golobova vlada med razlogi zdaj ne omenja.
Ko se "izredne razmere" zalomijo Cerarju
Ker so imeli večino, ki jo ima danes tudi Golob, so po postopku za vojne in naravne nesreče milijardno naložbo v drugi tir poslanci koalicije Mira Cerarja uzakonili čez noč. A jim je uspel le prvi korak. Potem je bil veto državnega sveta. In so morali znova odločati, da so razveljavili veto. In je bil še referendum. A tudi s tem še ni bil konec. Bil je še ponovljeni referendum, ker je v kampanji vlada goljufala in si iz državnih rezerv za propagando dodelila sto tisoč evrov, ki jih nasprotniki zakona niso imeli. O tem, da bo strašna finančna škoda, če zakon ne bo čez noč obveljal, ker ne bo evropskega denarja, pozneje ni bilo več govora. Še dolgo ni. Saj veste: to so si izmislili. Je pa premier Miro Cerar odstopil po tem, ko sta ustavno in vrhovno sodišče potrdili, da je bilo sto tisoč evrov iz državnih rezerv za vladno referendumsko kampanjo goljufija in ko je vrhovno sodišče odredilo ponovitev odločanja ljudstva. Pri Cerarju je šlo za ravnanje tiste vrste, ki je odneslo Johnsona. Vlada ni govorila resnice. Obratno. Zlorabljali so moč in oblast zase. Da bi si zagotovili prednost pri kampanji v medijih. Kot danes vlada Roberta Goloba ne govori resnice, ko trdi, da morajo odstaviti ves vrh televizije čez noč po proceduri za vojne in naravne katastrofe, da bi popravili težko popravljive posledice za državo. In si zagotovili prednost zase. Kako bo nekdanja evropska poslanka Fajonova, ki je prej, ko se nič takega ni dogajalo, vpila v Bruslju čez državo, to pojasnila tam, bomo še videli.
Imajo pa vsi skupaj podoben cilj, kot ga je imel Miro Cerar, ko si je iz državnih rezerv dodelil sto tisoč evrov za kampanjo. Se pa Cerarju za podrejanje vse RTVS ni bilo treba truditi. Obvladoval jo je z Igorjem Kaduncem po zakonu, ki bi ga zdaj Golob ukinil. Posledica odstopa Cerarja je bila relativna zmaga SDS na volitvah, ki je tej stranki čez nekaj let prinesla več vpliva v nadzornem in programskem svetu RTVS. Takšno ureditev imamo. To danes pomeni predvsem, da leva sredina ne more takoj izbirati svojih direktorjev in urednikov. Čakati bi morali. Ne morejo se znebiti generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha, ki ga je za glavnega nadzornika RTVS nastavil Cerar. Ker po njihovem mnenju povzroča hudo škodo državi, tudi ne morejo na hitro odstaviti direktorja radia Mirka Štularja. Ki tudi spada bolj na levo sredino. In ne direktorja televizije, ker ga ni. Kot vršilec dolžnosti televizijo vodi Patrick Greblo. Je pa večina programskih svetnikov ta teden soglašala, da lahko položaj prevzame Uroš Urbanija, ki je donedavno vodil vladni urad za komuniciranje, v preteklosti pa je bil urednik in novinar. Tudi na RTVS. Ali bo postal direktor televizije, bo odločil generalni direktor. Zaradi Urbanije je na levi panika. Ni levičar. Glavni cilj spreminjanja ureditve pa je seveda odgovorna urednica informativnih programov Jadranka Rebernik, ki jo je nekoč Igor Kadunc že odstavljal in na koncu tudi predčasno odstavil. Še pred prejšnjimi volitvami. A se je s spremembo razmerij moči spet vrnila na vrh. Kadunca pa je levica preselila na STA.
Naš Franz Kafka iz Sarajeva
Vladi Roberta Goloba, ta je bil medtem, čeprav smo menda v izrednih razmerah, nekaj dni na morju, se mudi. Ne more čakati več let, da bi sčasoma pridobila vpliv po zakonu, ki medij z največjim proračunom varuje pred hitrim političnim mesarjenjem ob menjavah oblasti. O počitnicah, ki jih je imel, ko so doma njegovi razglasili izredne razmere, je premier javnost obvestil tako:
Je pa bila RTVS zdaj vladajočim že doslej zelo naklonjena. Če ne celo podrejena. Pred volitvami niso upali poročati o dilemah astronomskih nagrad, ki jih je Robert Golob prejemal v državnem GEN-I. Izplačeval pa jih je, ker so GEN-I, celo s pomočjo ministrstva Zdravka Počivalška, pred tem razglasili za zasebni posel. Tudi o privatizaciji monopolnega prodajalca elektrike iz nuklearke nismo na javni RTVS izvedeli nič. Čeprav so to preverjali kriminalisti. Kjer je vrh nova oblast takoj zamenjala. Je pa imel Marcel Štefančič veliko idej, kako promovirati Goloba in Svobodo. Glavna tarča v času pred volitvami pa je bil Franc Kangler z lubenicami in traktorji. Počivalšek pa zaradi mask in respiratorjev. In ne golobov in genijev. Še o vrsti afer niso poročali. Ali komaj kaj. Na primer o tem, da vrhovno sodišče in vrhovni sodnik Branko Masleša nista bila pripravljena pokazati potrdil, kdaj in kako je Masleša diplomiral v Sarajevu in kako je tam opravil pravosodni izpit. Ta teden je sodni svet odločil, da ni bila kršitev sodniške etike, ker je služba za odnose z javnostmi vrhovnega sodišča na prošnje novinarjev, tudi Siol.net, naj nam posredujejo dokazila o izobrazbi Masleše, odgovorila s tvitom, ki ga je spisal Masleša, da novinarji nimajo česa preverjati in da nas bodo z vrhovnega sodišča tožili. Tako:
Vprašanje obstoja diplom sodnikov je, upoštevajoč zakonsko predpisan postopek izvolitve, v katerem se presoja izpolnjevanje pogojev za zasedbo sodniškega mesta, odveč. Vrhovni sodnik bo glede zapisanih neresnic vložil tožbo. Znesek odškodnine bo nakazal v dobrodelne namene.
— Vrhovno sodišče Republike Slovenije (@vrhovno) December 6, 2021
V sodstvu tudi z odločitvijo sodnega sveta, da ni bilo s tem sporočilom, kako nas bodo preganjali, ker preverjamo dejstva, nič narobe, še vztrajajo, da je izpolnjevanje izobrazbenih pogojev zasebni sodni biznis. Javnost tu nima nobenih pravic. Novinarji in javnost moramo verjeti. Verovati. Še posebej, ko gre za nekdanjega šefa vrhovnega sodišča, za katerega je ustavno sodišče presodilo, da je v aferi Patria pri sojenju Janezu Janši sodil nepošteno, ker se ni izločil, kar je imelo pomemben vpliv na razplete volitev v preteklosti.
Sporočilo sodstva, da moramo novinarji verjeti oblasti in da ne smemo preverjati, ali je res tisto, kar trdijo, nam sodstvo predstavlja na način, kot ga je v svojih knjigah Franz Kafka. Nadoblast, ki je navadnim ljudem povsem nerazumljiva, a odloča o njihovih usodah. Poljubno. Le da gre pri nas za Kafke sarajevske pravne šole. In ne iz tradicije avstro-ogrske Češke Franza Kafke.
Izredne razmere, da preprečijo težko popravljive posledice za državo, bo koalicija Roberta Goloba z odstavitvami celotnega vrha RTVS poskušala odpraviti že ta teden, zadnji pred uradnim začetkom parlamentarnih počitnic. Že v ponedeljek, jutri torej, bo o tem, ali je položaj res tako izreden, da je tako rekoč ogrožena država, na zahtevo SDS najprej odločal ves državni zbor. Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je zahtevala, da o odločitvi Svobode, SD in Levice v kolegiju predsednice Urške Klakočar Zupančič odloči še ves državni zbor. Malo verjetno je, da bi si koalicijski poslanci premislili. Da bi nastaviti povsem svoje ljudi na vrh medija, ki obrača več kot sto milijonov na leto, zahteva odločnost in tudi sporne odločitve. V slogu Borisa Johnsona. Ali Mira Cerarja ob 2tdk.
Sklican je tudi že odbor za kulturo, ki bo o zakonu, ta bo novi oblasti omogočil zasedbo RTVS s svojimi ljudmi, razpravljal pred državnim zborom, ki namerava za Svobodo ugodne novosti izredno uzakoniti že ta teden. Skrajno naglo.
Smo pač v izrednih razmerah, ko se strašno mudi. V vojni. Za takojšnjo podreditev RTVS. Kako bo zdaj, ko se res nekaj dogaja in ko odstavljajo, česar prej niso, odmevalo v Bruslju, pa bomo tudi še z zanimanjem opazovali.
138