Pametno poneumljanje

Leta 1977 je v časniku Lakeland Ledger izšel članek z naslovom Modern Gadgets Make Us Dumb (Sodobne napravice nas poneumljajo), v katerem je avtor nekako jasnovidno izrazil zaskrbljujoči sentiment glede naraščajočega števila napravic, ki vdirajo v njegov vsakdan in navidezno poenostavljajo njegovo bivanje. Avtor omenjenega članka bi danes bržkone končal v kakšni s travnikom okrašeni ustanovi, kjer je koda oblačenja zreducirana na po meri izdelane bele jopiče in zaletavanje v steno ne povzroča trajnih telesnih poškodb. Računalniške in komunikacijske tehnologije so spremenile naš način dela, zabave in sporazumevanja z drugimi homo sapiensi – večinoma mislimo na bolje –, a vse več indikatorjev kaže ravno nasprotno. Zgubljeni v prostoru Bodisi v avtu bodisi na mobilniku in s tem avtomatsko na vseh mobilnih sredstvih, ki se jih primemo, nekako izgubimo voljo do razmišljanja o tem, kje smo in kako priti, kamor želimo. Seveda, saj imamo GPS, zakaj bi uporabljali možgane. Čeprav prijazna dama v mali napravici bolj pogosto kot ne le "preračunava". V letu 2010 so okviru študije na univerzi McGill nakazali, da način prostorske navigacije lahko vpliva na razvoj naših možganov na poti k starosti. Del možganov, ki je odgovoren za prostorsko orientacijo in spomin – hippocampus –, je eden prvih, ki ga prizadene Alzhemirjeva bolezen in se s starostjo krči. A ne pri vseh – londonski taksisti, ki slavno navigirajo po tej urbani džungli često kar na pamet, imajo ta del možganov znatno večji kot običajni posamezniki. Razgibavanje tega integralnega dela našega centra je tako moč doseči tudi z zanašanjem na spomin. Nazaj k osnovam Spomin ni edina možganska funkcija, ki nam pride prav pri računanju – saj veste, tisti osnovni matematiki, ki se je naučimo v prvem razredu. A že nekaj časa to funkcijo damo v opravljanje podizvajalcu – kalkulatorju. Le-ta je čudovita bližnjica do pravilnega rezultata in je povrh vsega še nezmotljiva – na račun tega, da lahko slabše (ali sploh ne) razumemo več osnovnih matematičnih konceptov, ki se skrivajo v ozadju operacij, sproženih s pritiskom na gumb ali dva. Več je manj Internet – informacijska avtocesta in leglo informacij. Omogoča nam, da hitreje dostopamo do več informacij, kot si jih lahko predstavljamo, a zopet na račun naše naravno podarjene sposobnosti. Iskanje, akumuliranje in procesiranje tolikšne količine informacij je v najboljšem primeru trening kratkoročnega spomina. V danem trenutku interesantno informacijo površno sprocesiramo, nakar se možgani premaknejo dalje, k naslednji površni obdelavi. Dinamiko je čudovito povzel pisatelj Nicholas Carr : "Prostovoljno sprejemamo izgubo koncentracije in zbranosti, fragmentacijo naše pozornosti in tanjšanje naših misli, v zameno za bogastvo zanimivih ali vsaj motečih informacij, ki jih sprejemamo." Ko smo že pri motečih informacijah in preusmerjanju pozornosti – pametni mobilniki so tu redefinirali meje –, malo je namreč napravic, ki v enem, vse manjšem paketku združujejo toliko potencialno motečih dejavnikov – sporočila, elektronska pošta, igre, družabna omrežja in telefonski klici. In seveda, telefonski klici – zgrešeni in zamujeni. Nazaj v srednji vek? Nekateri tehnološki dosežki nas aktivno polenijo. Pomislite zgolj na samodejno črkovanje in popravljanje slovničnih napak. Pišemo tekst in ne razmišljamo o ločilih, presledkih, začetnicah, celo slogu – mirno se prepustimo umetni inteligenci. Študija organizacije Mencap je dokazala, da zanašanje na tovrstna orodja negativno vpliva na našo naučeno in naravno zmožnost ustreznega črkovanja. Še huje je zanašanje zgolj na računalniško ustvarjena besedila. Medtem ko nekatere zvezne države v ZDA razmišljajo o ukinitvi pisanja z roko v šolah, se avtor sprašuje, kako se lahko zavestno odrekamo učenju spretnosti, brez katere se kot vrsta bržkone ne bi razvili do današnje stopnje?! Manj je več Seveda več napravic z več pameti pomeni tudi, da smo lahko bolj učinkoviti, kajne? Slavni mit o multitaskingu in žongliranju z več aktivnostmi hkrati. Dasiravno raziskave kažejo (kar vse naše dame že vedo in nas na to tudi večkrat Opomnijo, medtem ko nekaj iščejo po torbici in se preobuvajo), da so ženske pri opravljanju več aktivnosti hkrati boljše kot moški, pa je londonski psihiatrični inštitut v raziskavi leta 2010 pokazal, da tovrstno vedenje povzroči večji padec IQ kot kajenje marihuane. Avtor si ne upa niti pomisliti, kaj se zgodi tistim, ki se, medtem ko gledajo televizijo, si strižejo nohte in se pogovarjajo s prijateljem, razdajajo še opojnemu zvitku. Popolna retardacija deluje že skoraj neizogibno. Da niti ne govorimo o tem, kako pogovarjanje po mobitelu med vožnjo totalno znižuje našo koncentracijo za spremljanje vizualnih signalov – prostoročni komplet gor ali dol.