Pred dnevi smo lahko v medijih brali, da v Slovenijo prav zares prihaja Ikea.
Medtem ko je bila moja prva misel, da bi bila smiselna poslovna poteza Rutarja, da svoje zemljišče proda Švedom (in tako iztrži vsaj nekaj), je sledilo grozno spoznanje, kaj me čaka. Vsak lihi vikend se bo namreč odprl s stavkom, ki ga poznajo vsi, ki so kdajkoli odšli v ta legoland pohištva: "Dragi, potrebujem nekaj malenkosti, saj veš – kozarce in svečke, skočiva v Ikeo." To je seveda ekvivalent moški samozablodi, da gremo "samo na eno pivo".
Antropološki eksperiment
Sledi izkušnja, ki pravzaprav meji na socio-antropološki poizkus. Množica parov in družin se z isto potrebo po nekaj malenkostih spusti v trgovino, ki je bolj laboratorijski labirint kot kaj drugega. Da se ne izgubimo, nas skrbno vodijo smerne nalepke na tleh, da ne izgubimo ideje, kaj zares potrebujemo, pa nas opozarjajo skrbno zloženi kosi pohištva, zaranžirani v cele sobe in dele stanovanja. Kar naenkrat potrebujemo vse. Po kaj smo dejansko prišli, že dolgo ni več pomembno.
Zmagovalna formula
Zadeva je zasnovana genialno – ženske kar naenkrat zadane kreativni cunami, kako bodo na novo gnezdile. Moški, po drugi strani, občutimo neznansko moč, saj kot dodobra vpeljani metroseksualci ne znamo več položiti drugega kot partnerice in smo zato presrečni, ker lahko sebi in drugim dokažemo, da naše sposobnosti motorike in branja slikovitih (ter skrbno oštevilčenih) navodil presegajo večni in hipersposobni duo A JE TO.
Pot navzgor
Izkušnja se lepo nadgrajuje in raste skozi celotno prodajalno, vse do skladišča, kjer kulminira. Tam kot arheologi v piramidah poskušamo razvozlati skrivnostni način oštevilčenja polic, pod katerimi vedno sledi nepričakovana telovadba, saj so izdelki vedno zapakirani drugače, kot smo pričakovali oziroma želeli. Brez izjeme se seveda redno najde nek ljubitelj pohištva, ki se ravno ločuje in se je ob tem vpisal na jogo, zato vam bo pobral zadnjo nepozabno preprogo in v voziček nabasal 500 svečk.
Šokterapija
Blagajna je vedno šok. Medtem ko ste odšli le po nekaj malenkosti, vam trije zvrhani vozički že dajejo slutiti, da bo družinski proračun prizadet več, kot je strošek treh svečk in dveh vaz. Magičnost tega Dr. Oetkerja za pohištvo je prav v tem – zvabijo te s poceni kozarci, da na koncu opremiš še vikend, ki ga nimaš. Takoj te zgrabi klasična potrošniška dilema "Kaj pa, če bomo še kdaj potrebovali, vzemi 5 komadov."
Pot domov
Vožnja domov je posebej zanimiva, saj morajo otroci ponavadi štopati. Jasno, kot posledica prepira, pardon – konstruktivnega, tihega in zasebnega dialoga na parkirišču – med zakoncema, kaj bo šlo in kaj ne bo šlo v avto. Na koncu pelje žena, saj je na zadnjem sedežu za njo omarica za čevlje, mož pa dolgo pot do doma objema cvetlično korito. K sreči se stanje doma izboljša, saj fantje dobimo občutek, da zmoremo in vsaj za trenutek začutimo, kako so videti sadovi ročnega dela.