Umek: Kriza se bo poznala čez nekaj let

Nehvaležno je govoriti o tem, koliko splošna finančna kriza vpliva na porast kriminala, a tisti, ki se spoznajo na zadeve, po tihem napovedujejo, da bo morda še marsikomu zavrelo ob izgubi službe, da se bodo mladi brez služb lotevali dela na črno oziroma, kot pravi psiholog Peter Umek, "kriza je vedno nevarna za mlade, ki razočarani ne najdejo služb, medtem ko so pred tem uživali precej ugodnosti, zato začnejo iskati lažje načine zaslužka oziroma bogatenja".

Takšno sporočilo za javnost je včeraj medijem posredovala tiskovna predstavnica novomeške policijske uprave, mediji pa jih dnevno dobivamo z vseh policijskih uprav. Če se malo pošalimo, je nekdo očitno potreboval motorno žago in agregat, pa si ga je "sposodil", spet drugi je želel kositi, zato si je "sposodil" kosilnico. Nekomu se je pokvarila televizija, in ker ni imel denarja za novo, je obiskal počitniško hišico v Ždinji vasi, v Črnomlju pa se je raje odločil za računalnik. Nekdo je bil lačen, tako da je z njiv pobral poljščine, v Straži in Vavti vasi pa si je nekdo zaželel vožnje s kanujem. Po tej vročini ugaja, kajne?

No, pa šalo na stran, ob tem, da ljudje kradejo hrano z njiv, se je treba precej zamisliti. Čeprav angleški The Economist ugotavlja, da se je stopnja kriminalnih dejanj zoper premoženje v nekaterih večjih mestih ZDA in Anglije v času svetovne krize znižala, pa je borba zoper tovrstni kriminal na območju Evropske unije še vedno ena od sedmih prioritet, pojasni Marjan Fank, pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije na GPU-ju.

Nekaj je tranzitnih lopovov "Finančna kriza prinaša tudi družbeno krizo, ki se kaže v razvoju premoženjskega kriminala," pravi Fank in dodaja, da so sicer v zadnjih nekaj letih že beležili strmoglavljenje oziroma padanje kriminala zoper premoženje, a je ta sploh v tem letu ponovno strmo v porastu.

Po njegovih besedah je precej tovrstnih kriminalcev, torej takšnih, ki bi jim lahko pripisali tatvine, vlome, velike tatvine, rope, "tranzitnih", kar pomeni, da živijo na ozemlju naših sosedov in takoj po opravljenem delu našo državo tudi zapustijo. "Ti storilci so se do zdaj zadrževali na liniji slovenskega avtocestnega križa, a se ta meja širi tudi v notranjost države," pojasnjuje Fank.

Statistični podatki kažejo, da je bilo ropov in roparskih tatvin največ leta 2009, ko je bilo ropov 418, roparskih tatvin pa 106. Letos v prvih šestih mesecih se je število ropov ustavilo na 221, roparskih tatvin pa na 35.

Daleč največ tatvin je bilo lani, in sicer 32.919, leto prej 29.842, medtem ko jih je bilo letos do zdaj 17.113. Leta 2009 je bilo 16.540 velikih tatvin in medtem ko je to število z leti upadalo, so policisti samo letos v pol leta našteli 9228 velikih tatvin.

Dobovšek: Slovenija še vedno med varnimi državami "Slovenija po statistikah velja za bolj varno državo v primerljivih državah EU-ja. ZDA in Anglija v zadnjih letih povečujeta represivne ukrepe in nadzor predvsem v mestih, zato se kratkoročno tovrstna kriminaliteta umirja, vendar tli ali se premešča drugam, zato je rešitve treba iskati v preventivi. Porast kriminalitete v Sloveniji je v okviru nihanj, ki jih lahko pripišemo trenutnim gospodarskim razmeram, vendar je to le eden od dejavnikov," je za Planet Siol.net pojasnil Bojan Dobovšek iz fakultete za varnostne vede.

Po njegovem mnenju namreč kriza pogosto privede do povečanja tako imenovane neformalne ekonomije, ko si ljudje poiščejo zaslužek drugje in za to dejavnost ne plačajo davkov, kar še zmanjša količino denarja za skupno dobro. "Prav tako se povečuje zasebni sektor na področju varovanja, saj so ljudje zaradi strahu pred kriminaliteto pripravljeni vložiti več denarja za svojo varnost," je prepričan Dobovšek.

Narašča tudi nasilje Fank opaža negativni trend naraščanja tudi pri kaznivih dejanjih zoper življenje in telo, medtem ko spolno nasilje ostaja na ravni desetletja. Čeprav je družinsko nasilje skrito za zaprtimi vrati, pa nasilneži veliko pogosteje odgovarjajo za svoja dejanja kot pred leti. Zagotovo so k temu pripomogli različni ukrepi, kot je recimo ukrep prepovedi približevanja žrtvam, pa ozaveščanje o nedopustnosti nasilja v javnosti, številne nevladne organizacije, na katere se lahko žrtve nasilja obrnejo.

Kljub temu je 5. julija zavrelo 32-letnemu moškemu, ki je na dvorišču stanovanjske hiše v Trnovcih z nožem do smrti zabodel svojega 55-letnega tasta. 20. junija je 56-letnik najprej ustrelil svojo 38-letno partnerico, kuharico v šoli na Rodici, nato pa sodil še sebi. Sredi junija je 24-letnik s škarjami zabodel svojega 35-letnega očima v predel srca. Ta je na kraju dogodka umrl.

V zadnje pol leta smo bili priča kar 18 ubojem in dvema umoroma. Največ ubojev je bilo leta 2009, in sicer 35, umorov pa lani, kar 18.

"Že večkrat sem povedal, da kriza oziroma recesija ne bi smela biti razlog za povečanje kriminalitete. Tisti, ki so imeli namreč redno službo in so ostali brez nje, se zdaj težko spreobrnejo v kriminalce. Je pa res, da veliko tistih, ki ostanejo brez služb, težko prenaša stres. Nekateri se znajdejo, veliko pogovarjajo, spet drugi pa stresu podležejo. V takšnih primerih se namreč spremeni tudi način življenja, podležejo alkoholu, drogam, vse to pa posledično lahko privede do ekscesov," pojasnjuje Umek, ki je nad številom tovrstnih izpadov nasilja precej negativno presenečen.

Skratka, sogovornik ugotavlja, da kriza bolj vpliva na medsebojne odnose, ki lahko prerastejo v družinske tragedije: "Ta kriza se bo poznala čez nekaj let, zato je treba delati na preventivi."

Kako? "Tako da brezposelni dobijo službo," pravi Umek.