Apple in italijanska davčna uprava sta se poravnala

Velike korporacije nenehno iščejo načine, kako z raznimi zvijačami in luknjami v predpisih zmanjšati korporativne davčne obveznosti, številne države pa skušajo svoje luknjaste proračune popraviti tako, da jim to davčno ustvarjalnost čim bolj onemogočijo.

Poravnava ne bo ustavila preiskav kriminalistov

Tako se je tudi Italija lotila tovrstnih težav in z davčno amnestijo, ki jo je objavila v začetku leta 2015, skušala čim več podjetij prepričati, da poravnavajo svoje domnevne davčne utaje. Z Applom so tako po večmesečnih pogajanjih sklenili dogovor, po katerem bo za obdobje od leta 2008 do leta 2013 Applova italijanska podružnica nakazala 318 milijonov evrov domnevno manjkajočih davkov.

Italijanski časnik La Repubblica ocenjuje, da Applova davčna obveznost v Italiji za to obdobje znaša skoraj trikrat več, natančneje 880 milijonov evrov.

Tako Apple Italia kot tri njihove najvišje uradnike preiskujejo italijanske davčne oblasti zaradi domnevne davčne utaje – čeprav sklenjena davčna poravnava teh preiskav ne bo ustavila, bo verjetno vplivala na to, da bo ob morebitni dokazani krivdi kazen zanje nižja.

Ustvarjalne korporativne strukture odpirajo vrata za davčne zvijače

Razlike glede višine korporativnih davčnih obveznosti v posameznih državah nastajajo predvsem zato, ker multinacionalke ustanavljajo zapletene mednarodne organizacijske strukture, zaradi katerih ugotavljanje teritorialne davčne pristojnosti ni več samoumevno.

Apple Italia je namreč del evropske strukture Appla, ki ima sedež na Irskem, v državi z enim od najnižjih korporativnih davkov. Apple zato večino svojih evropskih prihodkov, tudi tistih iz Italije, knjiži na Irsko, saj je na Irskem ta davek 12,5-odstoten, v Italiji pa veliko dražjih 27,5 odstotka.

Tudi ameriške davčne oblasti grdo gledajo multinacionalke, češ da se s knjiženjem prihodkov prek podružnic v davčno ugodnejših državah izogibajo davkom tudi pri njih, a prvi mož Appla Tim Cook take obtožbe odločno zavrača kot "politično sranje" ("political crap"), navaja britanski časnik The Guardian. "Plačali smo vsak dolar našega davčnega dolga," je še povedal.

Premier Renzi za polnjenje blagajne in izboljšanje ugleda države

Italijanska vlada na čelu s premierjem Matteom Renzijem skuša s svojimi odločnejšimi potezami odpraviti neslavno podobo države, kjer se je ob razširjeni sivi ekonomiji zlahka mogoče izogniti davkom. Po njihovih ocenah se pri naših zahodnih sosedih letno utaji za kar 120 milijard evrov davka. Z davčno amnestijo, s katero naj bi pridobili 3,8 milijarde evrov, so dobili 130 tisoč samoprijav, večina tako razkritega denarja in sredstev pa se je skrivala v Švici.

Obeta se tudi ostrejši nadzor precejšnjega števila Italijanov, ki delajo v Švici, večinoma takšnih, ki se vsak delovni dan vozijo čez mejo. Prav te dni so italijanske in švicarske oblasti sklenile dogovor, po katerem bodo, ko ga uradno sprejmeta obe državi, ti plačali dohodnino v Švici, ta znesek pa se bo odštel od njihovih davčnih obveznosti, ki bi nastale, če bi ta dohodek prejeli v Italiji.

Ali se bodo razkrile tudi vatikanske finančne skrivnosti?

Posebno poglavje so tudi vatikanske finance, a sta se Italija in Vatikan aprila dogovorila za izmenjavo finančnih informacij. Okrepljeno sodelovanje finančnih oblasti teh držav gotovo ni samo posledica italijanskih prizadevanj za vzpostavitev večje finančne discipline in pregon davčnih utajevalcev, temveč tudi prizadevanj papeža Frančiška za ureditev razmer v vatikanski administraciji, ki so jo večkrat prizadeli finančni škandali in obtožbe o pranju denarja, še navaja britanski časnik.