Sreda, 17. 4. 2019, 16.25
5 let, 7 mesecev
Bo ta človek, čeprav je lani umrl, "rešil" Notre-Dame?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,08
1
Umetnostni zgodovinar Andrew Tallon je bil pred smrtjo 16. novembra lani profesor srednjeveške umetnosti in arhitekture na kolidžu Vassar v New Yorku. Bil je izredno akademsko izpopolnjen: diplomiral je na prestižni ameriški univerzi Princeton, na sorodni elitni univerzi Columbia je pridobil doktorat, vmes pa si je magisterij prislužil še na pariški Sorboni, eni najuglednejših univerz v Evropi.
Pariško katedralo Notre-Dame, ki jo je v ponedeljek zelo poškodoval ogenj, bi lahko v stanje pred požarom pomagal povrniti belgijski umetnostni zgodovinar Andrew Tallon. Pred smrtjo, novembra lani je pri samo 48 letih umrl zaradi raka na možganih, je s pomočjo laserja namreč ustvaril zelo natančen virtualni zemljevid pariške znamenitosti, ki si ga je mogoče ogledati tudi na spletu.
Andrew Tallon, ki ga nekateri svetovni mediji že slavijo kot rešitelja napol zgorele cerkve Notre-Dame, je med letoma 2010 in 2018 z laserskim skenerjem obiskoval najbolj prepoznavne francoske gotske stavbe in ustvarjal podrobne digitalne zemljevide njihove arhitekture.
Najslavnejše poslopje, ki ga je na tak način obdelal Tallon, je bila pariška katedrala Notre-Dame. Njeno notranjost in zunanjost je Tallon z laserjem premeril s petdesetih različnih zornih kotov in ustvaril virtualni model znamenite cerkve z več kot milijardo opornih točk.
Tallonovo Notre-Dame si lahko ogledate na tej povezavi, postopek za ogled posameznih območij v katedrali pa je tak:
Laserski merilnik je na vsaki od petdesetih lokacij v vse smeri poslal žarke. Ko so se ti od različnih površin cerkve odbili nazaj proti merilniku, je ta zabeležil njihove dimenzije, postavitev in razdaljo do drugih elementov cerkve.
Vsak odboj laserskega žarka je predstavljal eno obarvano oporno točko, iz njih pa je Tallon s pomočjo računalnika nato sestavil zelo natančno sliko Notre-Dame. Morebitna odstopanja od pravih dimenzij v njegovem modelu dosegajo največ pet milimetrov, je Tallon leta 2015 povedal za medij National Geographic.
Tudi če jo do zadnjega kamenčka obnovijo najbolj pedantni restavratorji, katedrala Notre-Dame nikoli ne bo več takšna kot prej. Nikjer namreč ni več mogoče dobiti točno takšnega 800 let starega hrastovega lesa, ki je prekrival streho in iz katerega je bil zgrajen podrt zvonik.
Preberite tudi:
1