Boj za davčni denar multinacionalk

Evropske države, ki z velikimi mukami skušajo zapolniti luknje v svojih proračunih, se vedno bolj zanimajo za ameriške multinacionalke, zlasti internetne velikane, kot sta Google in Amazon.com, ki na stari celini plačujejo zelo malo ali sploh nič davkov, čeprav na njej ustvarjajo velikanski promet.

Britancem zgolj davčni drobiž

Google je lani Veliki Britaniji plačal nekoliko manj kot deset milijonov dolarjev davkov, čeprav je v tej državi ustvaril več kot štiri milijarde dolarjev prometa, poroča The New York Times.

Njegov sedež za Evropo je namreč na Irskem, kjer so davki večinoma veliko nižji kot marsikje drugje po Evropi, tako da Britanci z davki dobijo le dobra dva promila prihodka, ki ga Google ustvari v njihovi državi.

Google pri sklepanju oglaševalskih pogodb po vsej Evropi za pogodbenico na svoji strani določi svojo irsko podružnico, ne krajevne izpostave, s čimer si zagotovi plačilo nižje irske davčne stopnje. Že tako znižano davčno obveznost si še dodatno oklesti tako, da davčno osnovo zbije z nakazili za pravice svoji enoti na Bermudih.

Fakture prihajajo iz evropskih central

Konkretno, od več kot štiri milijarde dolarjev prometa, ki ga je Google lani ustvaril od prodaje v Veliki Britaniji, so oblastem na Otoku prijavili le 629 milijonov dolarjev prihodka in le okoli pet milijonov dolarjev dobička, razlika pa je šla za razna nakazila predvsem irski podružnici.

Podobno je pri Amazonu, katerega evropski sedež je v davčno ugodnem Luksemburgu. Amazon je lani v Evropi ustvaril 9,1 milijarde evrov prihodkov od prodaje, a samo 20 milijonov čistega dobička, plačal pa osem milijonov evrov davka.

Utemeljitev: prodajo za vso Evropo izvaja luksemburška podružnica, ne krajevne izpostave v posameznih državah.

Francozi že izstavljajo račune

Francozi so šli korak naprej. Amazon pravi, da je od francoske davkarije že prejel račun za 252 milijonov dolarjev davkov in kazni, povezanih s "preusmerjanjem prihodkov med tujimi upravami" v obdobju od leta 2006 do leta 2010, podobno pa naj bi postopoma doletelo tudi druge multinacionalke, ki služijo v Franciji.

Govori se, da bo Google dobil še precej višjo položnico, a ta vztraja, da je še niso dobili, francoska davčna uprava pa ne daje informacij, pri čemer se sklicuje na davčno tajnost.

"Čeprav je internet območje svobode, ne bi smel biti območje brez zakona," je povedala predstavnica francoske vlade za stike z javnostmi in ministrica za pravice žensk Najat Vallaud-Belkacem, ki opozarja, da fiskalna pravila veljajo tudi za tuje multinacionalke.

Multinacionalke: Vse je po zakonu

Poklicana podjetja vztrajajo, da ne delajo nič nezakonitega ali spornega, ko uporabljajo zahtevne računovodske strategije pri izkoriščanju velikih razlik med evropskimi državami pri obdavčitvi podjetij.

Računovodski mojstri so seveda tudi pri izkoriščanju zakonskih lukenj in zank, kar jim omogoča, da še bolj zmanjšajo svoje davčne obveznosti v evropskih državah.

Multinacionalke se sklicujejo tudi na pravila, da davčna obveznost nastaja tam, kjer se ustvarja dobiček, ne nujno tam, kjer je kupec ali kjer je opravljena prodaja. Google vztraja, da njihov dobiček nastaja v Združenih državah Amerike, kjer je njihov razvoj – a kako potem razložiti denar, ki pristane v davčnih oazah?

Vroča britanska parlamentarna razprava

V parlamentarni razpravi prejšnji teden je podobne očitke britanska poslanka Margaret Hodge naslovila tudi na predstavnike Amazona in Starbucksa. "Mi plačamo vse zahtevane davke v vseh državah, kjer poslujemo," je britanskim parlamentarcem povedal Googlov podpredsednik za severno in srednjo Evropo Matt Brittin.

Poslanka mu je nemudoma odgovorila, da je tudi sama prepričana o zakonitosti njihovega ravnanja, a jim je obenem očitala: "Ne obtožujemo vas, da ravnate nezakonito, obtožujemo vas, da ste nemoralni." Amazon sprašuje, kako to, da prodajo opravlja luksemburška podružnica, če sama kupuje na britanskem Amazonovem spletnem mestu, blago pa prihaja iz britanskega skladišča z britansko pošto.

Evropa ni edina, ki meni, da multinacionalke niso pravične pri razporejanju davčnega denarja. Avstralci naj bi pred kratkim Applu poslali račun za 28,5 milijona avstralskih dolarjev zaostalih davkov, česar Apple ni še niti potrdil niti zanikal.