Nedelja, 21. 5. 2017, 14.42
7 let, 1 mesec
Kdo ve, kakšen bi bil svet danes, če bi kdaj slišali ta govor
Česa še ne veste o prvem pristanku človeka na Luni
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,70
4
Nekdanji predsednik ZDA Richard Nixon je imel julija 1969 pripravljen prav poseben govor, ki pa ga javnost nikoli ni slišala. Nixon bi ga prebral, če bi se vesoljska misija Apollo 11 ponesrečila in bi astronavta Neil Armstrong in Buzz Aldrin ostala ujeta na Luni ter tam neizogibno umrla. Armstrong je na površje Lune kot prvi človek sicer stopil 21. julija 1969.
Buzz Aldrin tik pred tem, da postane drugi človek, ki je stopil na Luno.
Približno en mesec, preden je na Luni prve korake naredil Neil Armstrong, je nekdanji astronavt Frank Borman - sodeloval je pri misiji Apollo 8, ki je kot prva obletela Luno - poklical moža z imenom William Safire. Ta ameriški novinar in pisatelj je od leta 1968 delal v Beli hiši, bil je pisec govorov za takratnega predsednika ZDA Richarda Nixona.
William Safire (levo) je leta 2006 prejel predsedniško medaljo svobode (okrog vratu mu jo je obesil takratni predsednik ZDA George Bush mlajši), najvišje odlikovanje, ki ga v ZDA lahko dobi civilist. Umrl je leta 2009.
Frank Borman je Safira opozoril na možnost, da posadki zgodovinske misije Apollo 11, ki je kot prva na Luno postavila človeka, spodleti in da astronavti pri tem umrejo.
Po besedah Bormana so bili pri Nasi zaskrbljeni za Armstronga in Buzza Aldrina, ki sta se v lunarnem modulu Orel 20. julija 1969 v Lunini orbiti odklopila od matičnega plovila Columbia in pristala na Luni, nekaj ur kasneje, bil je že 21. julij, pa po njej tudi hodila. Do takrat človeštvu še ni uspelo pristati na nobenem drugem vesoljskem telesu kot na Zemlji.
Astronavt Michael Collins (na sredini), ki je pilotiral matično plovilo Columbia, je od Nase dobil ukaz, naj v primeru okvare na pristajalnem modulu, s katerim sta se Lune dotaknila Neil Armstrong (levo) in Buzz Aldrin (desno), odleti domov in ju pusti umreti.
Safire je upošteval Bormanov nasvet in za Nixona napisal govor, ki mu ga na srečo nikoli ni bilo treba prebrati. Čeprav tega ni omenil neposredno, je Safire v govoru namignil, da Armstrong in Aldrin ne moreta več vzleteti s površine Lune in da ju na njeni površini čaka smrt.
V PRIMERU KATASTROFE NA LUNI:
Usoda je hotela, da bosta moža, ki sta se Luno odpravila raziskovat v miru, tam tudi ostala in počivala v miru.
Ta pogumna moža, Neil Amstrong in Buzz Aldrin, vesta, da morata opustiti vse upe na rešitev. A vesta tudi, da njuna žrtev novo upanje prinaša človeštvu.
Svoji življenji sta žrtvovala za najbolj plemenit cilj človeštva: iskanje resnice, razumevanja.
Za njima bodo žalovali njune družine in prijatelji; za njima bodo žalovali njuni sodržavljani; za njima bodo žalovali vsi ljudje sveta; za njima bo žalovala mati Zemlja, ki je dva svoja sinova poslala v neznano.
S svojim raziskovanjem sta ljudi na Zemlji pripeljala bolj skupaj; s svojo žrtvijo sta dodatno utrdila pojem bratstva.
V starih časih so ljudje pogledali v nebo in v ozvezdjih videli svoje junake. Danes delamo bolj ali manj enako, a naši junaki so pogumni možje iz mesa in krvi.
Neilu in Buzzu bodo sledili drugi, ki bodo zagotovo našli pot do doma. Človekove misije, da bi razumel neznano, namreč ne bo zlahka konec.
A ta dva moža sta bila prva in tako se ju bomo tudi vedno spominjali. Vsak človek, ki bo od zdaj naprej pogledal v Luno, bo namreč vedel, da je tam zgoraj delček sveta, kjer so doma ljudje.
PRED PREDSEDNIKOVO IZJAVO:
Predsednik osebno pokliče bodoči vdovi Armstronga in Aldrina.
PO IZJAVI PREDSEDNIKA, KO NASA DOKONČNO PREKINE KOMUNIKACIJO Z ASTRONAVTOMA:
Duhovnik začne isto slovesnost kot pri vojaških pogrebih na morju. Duši astronavtov preda "najgloblji od globočin" in slovesnost konča z očenašem.
Govor, ki ni bil nikoli izrečen, je narodni arhiv ZDA razkril šele 30 let po pristanku na Luni
Zgornjega govora Richardu Nixonu na srečo ni bilo treba prebrati in naslednjih trideset let je bil pospravljen v narodnem arhivu ZDA. Armstrong in Aldrin sta namreč uspešno zapustila površino Lune in se na Zemljo skupaj z astronavtom Michaelom Collinsom, ki je pilotiral matično plovilo Columbia, vrnila 24. julija.
Kapsula Columbia po pristanku v Tihem oceanu.
Nixon je astronavtoma, ki sta kot prva človeka hodila na Luni, s telefonskim klicem čestital že, ko sta bila še vedno na njenem površju:
Predsednik ZDA Richard Nixon je posadko misije Apollo 11 obiskal takoj po pristanku v Tihem oceanu, ko so bili možje še v dekontaminacijski komori na krovu letalonosilke USS Hornet:
"Po vaši zaslugi svet nikoli prej ni bil bolj povezan," je astronavtom (od leve proti desni: Neil Armstrong, Michael Collins in Buzz Aldrin) čestital ameriški predsednik Richard Nixon (desno).
4