Ponedeljek, 6. 1. 2025, 22.24
21 ur, 19 minut
Črna napoved za letos: lahko se zgodi napad, kot ga še ni bilo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
Največji hekerski napad vseh časov, ki bi se po napovedih strokovnjaka lahko zgodil v letu 2025, bi lahko izvedle tolpe, ki se ukvarjajo z izsiljevalskimi virusi in po okužbi od žrtev zahtevajo odkupnino za zašifrirane podatke, ali pa celo akterji iz senc, ki bi z manipulacijo javnega mnenja poskusili zrušiti mednarodne finančne trge in dobiček ustvariti s prodajo finančnih instrumentov na kratko.
V letu 2025 bi se zlahka zgodil največji kibernetski napad v zgodovini, ki bi, pa čeprav le za krajši čas, onemogočil velik del kritično pomembne globalne infrastrukture, je napovedal ameriški strokovnjak s področja nevroznanosti in umetne inteligence Gary Marcus.
Gary Marcus, sicer profesor psihologije in nevroznanosti na univerzi v New Yorku in ustanovitelj podjetja za raziskovanje umetne inteligence Geometric Intelligence, ki ga je kasneje kupil tehnološki velikan Uber, je za časnik Politico ob začetku leta 2025 opozoril, da je izpolnjenih že več pogojev za najhujši kibernetski napad v zgodovini.
Sporočilo, ki se je leta 2017 pojavilo na računalnikih, okuženih z izsiljevalskim virusom WannaCry.
Za najhujša oziroma najnevarnejša kibernetska napada do zdaj veljata WannaCry in (Not)Petya, ki sta prek istoimenskih izsiljevalskih virusov leta 2017 zašifrirala podatke na več sto tisoč računalnikih po vsem svetu in ohromila delo v številnih institucijah, organizacijah in podjetjih, s tem pa ogrozila življenja (napadene so bile tudi bolnišnice) in povzročila za več milijard evrov škode.
Recept za tako imenovano popolno nevihto?
Kot je Marcus opozoril v prispevku za Politico, v katerem so bile sicer zbrane še druge napovedi različnih potencialnih geopolitičnih scenarijev, ki bi se lahko zgodili v letu 2025, svetovno kibernetsko varnost ogroža kombinacija več dejavnikov.
Prvotno je izpostavil generativno umetno inteligenco, ki je dostopna tako rekoč vsakemu uporabniku, tudi nekatera najzmogljivejša umetnointeligenčna orodja pa so poceni ali pa celo brezplačna.
Po besedah znanstvenika gre za popolno orodje za kiberkriminalce, saj lahko z umetno inteligenco ne le ustvarjajo prepričljiva in uradno zveneča sporočila, ki njihove žrtve prepričajo v izdajo podatkov, potrebnih za vdor v informacijski sistem, temveč tudi potvarjajo glasove resničnih oseb in celo manipulirajo z videoposnetki.
S tem smo se že večkrat srečali tudi v Sloveniji, kjer so spletni goljufi uporabnike in uporabnice v ničvredne naložbe poskusili prepričati s ponarejenimi glasovi znanih Slovenk in Slovencev, na primer predsednice države Nataše Pirc Musar ter infektologa in pisatelja Davida Zupančiča:
Veliki umetnointeligenčni modeli, ki jih v delovne procese za izboljšanje učinkovitosti medtem vključuje vse več institucij in podjetij, medtem predstavljajo še eno veliko grožnjo, opozarja ameriški znanstvenik.
Po njegovih besedah so izredno neodporni na tako imenovano vsiljevanje pozivov (gre za ukaze, ki velikim umetnointeligenčnim modelom povedo, kako naj delujejo), kar pomeni, da lahko z njimi za lastno korist manipulirajo kiberkriminalci.
Naraščajoče število programerjev umetnointeligenčna orodja, ki niso vsemogočna in s tem nezmotljiva, obenem tudi čedalje pogosteje uporablja pri pisanju programske kode in te ne preverja, kar pomeni, da lahko odpirajo nove varnostne luknje in ranljivosti, še svari Marcus.
Podjetje Cybersecurity Ventures je leta 2020 napovedalo, da bo v roku petih let skupni znesek škode, ki jo povzroči kibernetski kriminal, presegel vsoto denarja, ki se letno obrne v globalni trgovini s prepovedanimi drogami.
Opozoril je tudi na potencialno politično težav, in sicer na prihajajočo predsedniško administracijo Donalda Trumpa ter njene napovedi deregulacije in zmanjšanja financiranja javne uprave. To po njegovih besedah skoraj zagotovo pomeni manj sredstev za preiskave kiberkriminalnih dejanj, kar nadalje pomeni, da se bosta zmanjšala tako njihova kakovost kot število.
"Biblični" napad na finančne trge?
Kot še napoveduje Marcus, bi največji hekerski napad vseh časov, ki bi se lahko zgodil v letu 2025, izvedle tolpe, ki se ukvarjajo z izsiljevalskimi virusi in po okužbi od žrtev zahtevajo odkupnino za zašifrirane podatke, ali pa celo akterji iz senc, ki bi z manipulacijo javnega mnenja poskusili zrušiti mednarodne finančne trge in ustvariti dobiček s prodajo finančnih instrumentov na kratko.
Kaj je prodaja na kratko? V tem primeru kupec delnice (lahko tudi drugega finančnega instrumenta) stavi na to, da bo njena cena v prihodnosti padla. Od posrednika si izposodi delnice po trenutni ceni in jih proda. Čez čas, ko in če njihova cena pade, jih kupi nazaj in vrne lastniku, ostane pa mu razlika med prodajno in nakupno ceno delnice. Če se slučajno pripeti zlom finančnega trga in cena delnice, ki si jo je izposodil, strmoglavi v prepad, je ustvaril ogromen dobiček.
Zadnji večji zlom finančnih trgov se je zgodil februarja 2020, bil pa je posledica zaskrbljenosti zaradi hitro naraščajoče grožnje, ki jo je predstavljal novoodkriti koronavirus.
Da se to lahko zgodi že v letu 2025, je za časnik Politico opozorila Amy Webb, ameriška futuristka in ustanoviteljica organizacije za strateške usmeritve Future Today Institute.
V njenem hipotetičnem scenariju, ki je sicer nekoliko bolj politično obarvan, saj predvideva, da bi tovrsten napad na finančne trge lahko omogočile bolj ohlapne regulacije, ki jih napoveduje klan Donalda Trumpa.
Kiberkriminalci oziroma akterji, ki delujejo v imenu enega od avtoritarnih režimov, v tem primeru uporabijo umetno inteligenco, ki predvidi najboljše strategije za dezinformacijsko kampanjo, ki bi na ameriškem trgu finančnih instrumentov povzročila paniko in s tem množično odprodajo finančnih instrumentov.
Zrušitev borznega trga v ZDA bi povzročila globalno negotovost med vlagatelji, sledili pa bi še podobni napadi na borzo v Londonu, Tokiu. Ekonomski zlom, ki bi sledil, bi akterji v ozadju lahko zlorabili za dodatno vnašanje politične in družbene nestabilnosti, denimo s širjenjem govoric, da je vse povzročila skrajno leva tehnološka ločina z namenom škodovati Donaldu Trumpu, še hipotetizira Webbova.
Kaj še napovedujejo za leto 2025?
Precej teorij o morebitnih prelomnih scenarijih za leto 2025 se prepleta z dejstvom, da bo 20. januarja Donald Trump ponovno zaprisegel kot predsednik Združenih držav Amerike. Trump je med predvolilno kampanjo in tudi po novembrski zmagi na volitvah namreč napovedal več ukrepov, ki bi lahko v primeru uvedbe močno vplivali na dogajanje v svetu.
Več strokovnjakov je za časnik Politico v članku o možnih dogodkih, tako imenovanih "črnih labodih", ki bi lahko pretresli svet, med drugim napovedalo še:
- Možnost skrivnega dogovora med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom, s katerim bi Iranu, sicer zavezniku Rusije, preprečila razvoj lastnega jedrskega orožja. Putin bi s tem med drugim ovrgel namigovanja, da po padcu režima Asada v Siriji nima več toliko vpliva na Bližnjem vzhodu.
- Drastične posledice morebitnih izbruhov nalezljivih bolezni, s katerimi se v Združenih državah Amerike po tem, ko se bo v Belo hišo preselil Donald Trump, vajeti ameriškega javnega zdravstva pa naj bi prevzel proticepilec Robert F. Kennedy mlajši, ne bodo več mogli učinkovito boriti, to pa bi lahko vplivalo tudi na preostanek sveta, predvsem na globalno trgovino in gospodarstvo.
- Nastalo bi lahko nepričakovano partnerstvo: zavezništvo oziroma zbližanje novega predsednika ZDA Donalda Trumpa in kitajskega predsednika Šija Džinpinga.
- Svetovne velesile bodo razmere na Bližnjem vzhodu, natančneje v Gazi in Izraelu, morda poskušale umiriti s preusmerjanjem pozornosti k tako imenovani "rešitvi dveh držav", Palestine in Izraela.
- Na Daljnem vzhodu se bo zgodil preizkus jedrskega orožja, a v ozadju ne bo Severna, temveč Južna Koreja, ki bo svetu razkrila, da poseduje jedrsko orožje. S tem bi se lahko tudi nekoliko spremenile politične razmere na Korejskem polotoku.
