"Da, tudi banke in finančne ustanove lahko naredijo več za naš planet!"

Trajnost postaja neločljiv del strategije vseh odgovornih poslovnih subjektov, finančne ustanove pri tem niso izjema. Številne izmed njih še vedno raziskujejo svojo vlogo pri reševanju globalnih trajnostnih izzivov in ob tem vedno bolj ugotavljajo, da ima tudi področje osebnih financ vpliv na okolje.

Za sprejem ustreznih ukrepov in strategij je pomembno tudi združevanje podatkov o tovrstnih vplivih, pri čemer lahko banke in finančne ustanove izkoristijo svež veter mladih moči in ustvarjalnih zagonskih podjetij, je prepričan naš sogovornik.

Kaj si prizadevata doseči vi in podjetje, ki ga vodite?

Naš cilj je bankam omogočiti, da spodbujajo delovanje v korist ljudi, planeta in dobička z uporabo vrhunskih podatkov o okoljskem vplivu in storitev, ki temeljijo na vedenjski znanosti. Na kratko: uporabnikom omogočiti več prihrankov za njihovo finančno varnost in hkrati prispevati k bolj trajnostni prihodnosti.

Kaj imajo od tega končni uporabniki, stranke, običajni ljudje?

Razumevanje, kaj lahko storijo in kako to dosežejo za boljšo finančno varnost, hkrati pa prispevek k trajnim podnebnim ukrepom.

Katere države so pri tem dosegle največ?

Doconomy danes sodeluje z bankami v več kot 30 državah. Največji uspeh beležimo na evropskih trgih, vendar si glede na globalno prepoznavnost platforme prizadevamo sodelovati z vsemi naprednimi bankami, ki želijo okrepiti vključenost uporabnikov pri upravljanju osebnih financ in prispevati k trajnostni prihodnosti. Partnerstvo z Združenimi narodi ter vodilnimi akterji na področju plačil in strategij, kot sta Mastercard in BCG, prispeva k temu cilju. Trenutno na tem področju vodi Italija, Tajvan pa ji tesno sledi.

Ålandski indeks opredeljuje ogljični vtis, ki ga ustvarja vzorec porabe denarja. Foto: Doconomy

Kako uspešna je Slovenija na tej poti?

Podatki kažejo, da starejši Slovenci večinoma plačujejo z gotovino, mlajša generacija pa bolj uporablja kartice in digitalne denarnice. Digitalna usmerjenost je ključna, da lahko uporabniki izkoristijo storitve Doconomy. Na slovenskem trgu opažamo jasno zanimanje tako za podporo pri varčevanju kot za spodbude na področju trajnosti. Večina držav se trudi vzpostaviti ravnotežje med odpornim, vključujočim in odgovornim družbenim okoljem, gospodarsko rastjo, ki je vključujoča in zelena, ter dobro ohranjenim naravnim okoljem – Slovenija ni izjema. Veseli nas, da Slovenija med svoje prioritete vključuje dvanajsti in trinajsti cilj Agende 2030, in sicer odgovorno potrošnjo in proizvodnjo ter podnebne ukrepe.

Tovrstna miselnost po svetu raste zelo asimetrično – kako bi lahko rešili to vrzel?

Z izjemno dostopnostjo in močnimi partnerstvi. Sicer zaznavamo različne ravni zrelosti na posameznih geografskih območjih, vendar je trend na vseh trgih konsistenten in kaže v korist Doconomy.

Kljub napredku v digitalizaciji so banke še vedno precej toge. Kaj njihove stranke najbolj pogrešajo pri njih?

Raziskave izpostavljajo številne dejavnike. Vključenost v smislu osebne prilagojenosti (44 odstotkov) in povezanost v smislu čustvene navezanosti (48 odstotkov) sta ključna pokazatelja, kaj ljudje menijo, da pri bankah pogrešajo, kot navaja poročilo Capgemini World Report Series Retail Banking 2022. Če dodamo še vrednost za denar, ki je po mnenju 45 odstotkov strank ne dobijo od svoje banke, postane njihovo dojemanje bank precej negativno. A ravno tukaj se skriva priložnost.

Peter Hedlund: Na slovenskem trgu opažamo jasno zanimanje tako za podporo pri varčevanju kot za spodbude na področju trajnosti. Večina držav se trudi vzpostaviti ravnotežje med odpornim, vključujočim in odgovornim družbenim okoljem, gospodarsko rastjo, ki je vključujoča in zelena, ter dobro ohranjenim naravnim okoljem – Slovenija ni izjema. Foto: Mastercard

Kakšna?

Naša raziskava kaže, da je 92 odstotkov ljudi zaskrbljenih zaradi podnebne krize, medtem ko le 16,5 odstotka meni, da se politično vodstvo tega loteva učinkovito. Ta razkorak ustvarja ogromno priložnost za druge institucije, kot je finančni sektor, da zadovolji svoje stranke v zaupanja vrednem okolju z nečim, kar že cenijo – z njihovim denarjem. Kaj če bi reševanje tako osebnih kot globalnih izzivov povečalo zvestobo in vključenost strank, kar bi bankam zagotovilo njihovo prihodnjo relevantnost in dobičkonosnost?

Eden izmed vaših strateških partnerjev je kartična hiša Mastercard – kakšna je njihova vključenost in kakšne koristi pričakuje zase?

Mastercard je že dolgo strateški partner Doconomy in je imel ključno vlogo pri oblikovanju naše poti, saj nam zagotavlja podporo pri storitvah, od podjetniških inkubatorjev, kot je StartPath, do vstopa na trg. Mastercard danes uporablja našo metodologijo Ålandski indeks za pogon svojega ogljičnega kalkulatorja, poleg tega pa pričakujemo še dodatne storitve za povečanje vključenosti uporabnikov. Kakšne koristi od tega pričakujejo, lahko odgovorijo oni, a z vidika Doconomy gre za zagotavljanje vrhunskih storitev prek zaupanja vrednega omrežja, ki zadovoljuje potrebe končnih uporabnikov danes in zagotavlja našo skupno prihodnost.

Ali so lahko osebne finance preprostejše, bolj zabavne, bolj privlačne?

Mislim, da smo mi dokaz prav za to. Povpraševanje po finančnih produktih z vplivom, ki temeljijo na vedenjski znanosti in jih prek maloprodajnih bank ponujamo za lažjo, bolj zabavno in nagrajujočo uporabniško izkušnjo, je visoko v vseh državah. Zdi se, da si vsi uporabniki – ne glede na regijo, želijo izboljšati svoje osebne finance in pričakujejo podporo svojih bank pri tem.