Sreda, 22. 5. 2024, 22.43
6 mesecev, 1 teden
Evropski industrijski velikan: Če Kitajska napade Tajvan, ugasnemo stroje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,18
Tajvanska industrija polprevodnikov je danes v nekaterih krogih imenovana tudi silicijev ščit, saj naj bi njena pomembnost odvračala kitajsko invazijo. Teorija je, da so tajvanski polprevodniki za svet pomembni tako zelo, da bi večina držav v primeru oboroženega spopada, ki bi ga zanetila Kitajska, ekonomsko, diplomatsko in morda tudi vojaško podprla Tajvan.
ASML, največji svetovni dobavitelj opreme za proizvodnjo polprevodnikov in najvrednejše tehnološko podjetje v Evropi, ter njegov tajvanski partner TSMC, z naskokom največji proizvajalec polprevodnikov na svetu, lahko po neuradnih podatkih v primeru kitajske invazije Tajvana na daljavo onemogočita delovanje najnaprednejših strojev za proizvodnjo mikročipov na planetu.
Po neuradnih informacijah poslovnega medija Bloomberg so v nizozemskem podjetju ASML in tajvanskem TSMC, ki veljata za najverjetneje najpomembnejša igralca v globalni proizvodnji polprevodnikov, prejeli zaskrbljene poizvedbe uradnikov ameriške vlade, ali je mogoče v primeru, da Kitajska napade Tajvan, kako onemogočiti proizvodnjo najnaprednejših polprevodnikov.
ASML je s tržno kapitalizacijo v višini 340 milijard evrov tretje najvrednejše podjetje v Evropi (za farmacevtskim velikanom NovoNordisk in francoskim konglomeratom za trženje luksuznih znamk LVMH) ter najvrednejše podjetje v tehnološkem sektorju.
V podjetju ASML so po poročanju medija zagotovili, da bi stroje EUV – gre za vrsto naprav, ki z izkoriščanjem ekstremne ultravijolične svetlobe proizvajajo nekatere najbolj zapletene mikročipe na svetu, ki jih uporabljajo v umetnointeligenčnih in vojaških sistemih – v primeru kitajskega poskusa zavzetja Tajvana onesposobili na daljavo.
ASML je sicer edino podjetje na svetu, ki proizvaja in proizvajalcem polprevodnikov prodaja stroje, ki v proizvodnem procesu uporabljajo to vrsto litografije. Cena enega tovrstnega stroja po navedbah Bloomberga presega 200 milijonov evrov.
Ne ASML in ne TSMC navedb Bloomberga, ki še navaja, da naj bi Nizozemska za oceno tveganj, povezanih s polprevodniško industrijo v primeru kitajskega napada na Tajvan, izvedla tudi simulacije invazije, nista komentirala.
Sodoben vsakdan, kot ga poznamo, brez proizvodnje polprevodnikov v Tajvanu ne obstaja
Tajvanska polprevodniška industrija, od katere je odvisen ogromen delež svetovnega gospodarstva, je sicer pogosto ena od glavnih izhodišč, kadar je govora o morebitnem poskusu nasilne (ponovne) združitve Tajvana s celinskim delom Kitajske.
TSMC, ki je zaradi izključno proizvodne naravnanosti popolnoma nevtralen in si lahko stranke izbira svobodno, je v 37 letih od ustanovitve zrasel v podjetje z več kot 65 tisoč zaposlenimi v tovarnah v Tajvanu, na Kitajskem in v ZDA. Glede na tržno kapitalizacijo, ki trenutno znaša skoraj 800 milijard ameriških dolarjev oziroma več kot 730 milijard evrov, je najvrednejši proizvajalec polprevodnikov na svetu, najvrednejše podjetje s sedežem v Aziji in deveto najvrednejše podjetje na svetu.
TSMC ali Taiwan Semiconductor Manufacturing Company, glavni kupec strojev nizozemskega podjetja ASML, je namreč največji svetovni proizvajalec polprevodniških čipov in integriranih vezij, ki skrbi za več kot polovico svetovne proizvodnje klasičnih polprevodnikov ter po zadnjih podatkih obvladuje tudi levji delež trga najbolj prefinjenih čipov, ki ji uporabljajo v visokotehnološki in vojaški industriji.
Leta 1987 ustanovljeni TSMC ni razvojno, temveč zgolj proizvodno orientirano podjetje, kar pomeni, da mu stranke, ki arhitekturo čipa razvijejo same, naročijo, koliko naj jim jih izdela. Daleč največja stranka TSMC je ameriški tehnološki gigant Apple, ki Tajvancem zaupa tako rekoč vso proizvodnjo procesorjev za svoje pametne telefone iPhone, tablice in osebne računalnike. Lani je TSMC skoraj 26 odstotkov prihodkov ustvaril izključno zaradi izpolnjevanja Applovih naročil.
Brez TSMC si delovanje ob Applu danes težko predstavljajo tudi drugi svetovno znani tehnološki velikani, kot so Nvidia, AMD, Sony, Qualcomm, Broadcom, MediaTek. Gre za proizvajalce elektronskih komponent, ki se nato znajdejo v naših osebnih računalnikih, igralnih konzolah, pametnih telefonih, avtomobilih, televizorjih, pralnih strojih in celo električnih zobnih ščetkah.
Kaj se zgodi ob pomanjkanju polprevodniških čipov, smo lahko začeli spremljati leta 2021, ko je zaradi delnih zaustavitev proizvodnje in težavah dobavne verige tako rekoč obstal del avtomobilske industrije, saj proizvajalci preprosto niso dobili čipov za vgradnjo v nove avtomobile. Obenem so se vidno podražile računalniške komponente in elektronika nasploh ali pa so te preprosto postale nedobavljive.
Kaj bi se lahko zgodilo, če bi Kitajska res poskusila zavzeti Tajvan
V primeru uresničitve najhujšega scenarija, to je poskus kitajske invazije na Tajvan, bo proizvodnja v podjetju TSMC obstala, saj je odvisna od globalnega sodelovanja in povezovanja med partnerji v resničnem času, kar bi v primeru vojaškega spopada postalo nemogoče, je pred časom opozoril predsednik uprave podjetja TSMC Mark Liu.
V intervjuju za ameriški CNN je dodal, da gre za potek dogodkov, ki si ga zagotovo ne želi nihče, saj v tem konfliktu ne bi bilo zmagovalcev, izgubili bi čisto vsi.
Prekinitev izredno kompleksnega in dolgotrajnega procesa proizvodnje polprevodnikov v TSMC bi namreč pomenila tako rekoč konec dobave polprevodniških čipov iz Tajvana. Kakšne bi bile takojšne posledice, si natanko ne drzne napovedovati nihče, so pa analitiki v veliki meri enotni, da bi to za svet z ekonomskega vidika pomenilo katastrofo. O oceni nastale škode je danes še nemogoče govoriti, a bi bila velikanska in bi se najverjetneje merila v tisočih milijardah evrov.
Proizvodnja polprevodnikov ni dejavnost, ki jo prekineš, in kot da se ni zgodilo nič, nadaljuješ čez noč. Prekinitev proizvodnje pogosto pomeni, da gre material v smeti, predelava svežega v računalniške čipe pa pogosto traja več mesecev, v nekaterih primerih tudi do dve leti. Gre za enega najkompleksnejših proizvodnih procesov sploh, ki zahteva uporabo najčistejših materialov in tako rekoč sterilno okolje.
Hude posledice obstale proizvodnje v TSMC bi občutila Kitajska, ki ni le ena večjih strank TSMC, ta s partnerstvom s kitajskimi podjetji ustvari okrog deset odstotkov prihodkov, temveč se na TSMC zanaša tudi za dobavo najbolj prefinjenih čipov.
Kitajska visokotehnološka industrija bi se tako rekoč zaustavila. Kitajska sicer že dolgo dela na lastnem razvoju polprevodnikov, a za tajvansko tehnologijo zaostaja vsaj pet, če ne kar deset let.
Kitajska bi se za dostop do najnaprednejših čipov, izdelanih v pet- in zdaj tudi trinanometrskem proizvodnem procesu, lahko obrnila na južnokorejski Samsung, ki je ob TSMC edini proizvajalec polprevodnikov na svetu s tovrstnimi kapacitetami, a bi jih ta verjetno raje prej prodal Združenim državam Amerike, ki se na TSMC med drugim močno zanašajo za proizvodnjo svoje najnaprednejše vojaške tehnologije.
Kitajska v svojih prizadevanjih za razvoj najnaprednejših tehnologij za proizvodnjo polprevodnikov med drugim rekrutira strokovnjake iz Tajvana, Južne Koreje in tudi Združenih držav Amerike, a takšna selekcija po nogometno za zdaj še ni obrodila sadov. Ena od prednosti podjetij, kot je tajvanski TSMC, so namreč ogromne ekipe strokovnjakov, ki skupaj delajo že dlje časa in do podrobnosti poznajo tehnologijo ter vse kompleksnosti proizvodnega procesa. Kitajska je sicer pred nekaj leti napovedala, da bo v lasten razvoj čipov vložila blizu sto milijard evrov, a poznavalci so že takrat opozarjali, da največja težava pri doseganju preboja ne bo denar, temveč znanje.
Občasne trditve z ene in druge strani, da polprevodniki niso ključni pri "vprašanju" Tajvana, so sprenevedanje
ZDA sicer ne skrivajo, da jim je varnost Tajvana (pred Kitajsko) zelo pomembna predvsem zaradi tamkajšnje industrije polprevodnikov.
Na ameriškem (vojaškem) zelniku je sicer leta 2021 tudi zrasel predlog, da bi Tajvan svojo industrijo polprevodnikov lahko uporabil kot metodo za odvračanje kitajskega napada tako, da bi zagrozili s popolnim uničenjem proizvodnje, če bi si Kitajska s silo poskusila prilastiti Tajvan.
Iz Kitajske medtem pogosto prihajajo predlogi, da bi morale kitajske oblasti v primeru morebitnih ameriških sankcij zoper Kitajsko zaradi zaostrovanja odnosov med državami ponovno pridobiti nadzor nad Tajvanom in zaseči podjetje TSMC.
Preberite tudi:
