Ponedeljek, 29. 10. 2018, 18.38
6 let, 1 mesec
Internet po velikem preboju čaka izrazit pospešek, kako hiter bo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,32
2
Po podatkih na analitični spletni strani Fast Metrics je povprečna hitrost širokopasovnega interneta v Sloveniji 12,3 megabita na sekundo. V svetovnem merilu se lahko na tem področju primerjamo z nekaterimi najbolj razvitimi državami.
Avstralski znanstveniki so iznašli način, kako signal po optičnih vlaknih, hrbtenici svetovnega interneta, učinkovito in poceni poslati tako, da bi lahko hitrost prenosa podatkov pospešili kar za stokrat. Oprli so se na za masovne komunikacije še razmeroma neizkoriščeno lastnost svetlobe, in sicer so jo zvili v svaljek.
Poenostavljena razlaga tehnologije za komunikacijo prek optičnih vlaken, ki jo uporabljamo danes, pravi, da vsak barvni odtenek svetlobe po vlaknih nosi svoj paketek podatkov.
Tehnologija je preizkušena in zanesljiva, ni pa najbolj učinkovita, saj ne izkorišča vsega potenciala svetlobe. Če bi pošiljatelj podatkov te v svetlobni signal lahko zapakiral tako, da bi hkrati poslal več barvnih odtenkov, bi se zmogljivost omrežja močno povečala.
Podatki do pretvornika prihajajo v svetlobni spirali (zgoraj), ki prejeti signal dešifrira in ga naprej do prejemnikov posreduje v znani obliki (spodaj). Po mnenju avstralskih znanstvenikov je to najboljši način za povečanje zmogljivosti svetovnega internetnega omrežja, ki je iz dneva v dan bolj obremenjeno.
To je mogoče storiti s poznavanjem določene lastnosti svetlobe, in sicer, da ima lahko vrtilno količino.
Posamični snopi fotonov, osnovnih delcev svetlobe, se lahko med potovanjem med seboj prepletajo podobno kot molekule DNK in krožijo okrog navidezne osi.
Znanstveniki so pred leti sicer že ugotovili, kako podatke zašifrirati in jih na pot po optičnih vlaknih poslati v svetlobni spirali. Največji izziv je bil, kako prejete podatke nato dešifrirati na način, za katerega ne bi potrebovali kot miza velike naprave, je v raziskavi, ki je bila prejšnji teden objavljena v publikaciji Nature, pojasnil znanstvenik Haoran Ren.
To je pred kratkim nato uspelo njemu in skupini njegovih sodelavcev na kraljevem inštitutu za tehnologijo v avstralskem Melbournu. Njihov pretvornik spiralnih svetlobnih signalov je namreč tako majhen, da se prilega na konec optičnega vlakna, deluje pa učinkoviteje od vseh dozdajšnjih tovrstnih naprav, so zapisali v raziskavi.
Avtorji študije pravijo tudi, da je njihova tehnološka rešitev ob majhnih dimenzijah in veliki učinkovitosti tudi zelo poceni in skoraj že pripravljena na implementacijo v obstoječe optično internetno omrežje. Na fotografiji optična vlakna.
Kaj to pomeni za internet prihodnosti in konkretno za uporabnike?
Avstralski znanstveniki napovedujejo, da lahko njihov tehnološki preboj s povečanjem zmogljivosti optičnega omrežja hitrost internetnega prenosa podatkov pospeši tudi do stokrat.
Najboljša stvar pri tem je, pravijo, da potrebe po konkretni predelavi obstoječe svetovne internetne infrastrukture tako rekoč ni. Novo tehnologijo je namreč mogoče združiti z obstoječimi optičnimi omrežji.
Končni odjemalci, torej uporabniki in podjetja, bi bili stokrat hitrejšega interneta sicer lahko deležni šele, če bi bili optični kabli napeljani neposredno do njih.
Marsikje, tudi v Avstraliji, kjer so razvili novo tehnološko rešitev, so lokalna internetna omrežja namreč še vedno zgrajena tako, da je optika napeljana samo do centrale, do končnih uporabnikov pa internet prihaja po bakrenih žicah.
Preberite tudi:
2