Kaj morate vedeti o milijardnem sporu med Googlom in Oraclom?

Tokratni spor med Googlom in Oraclom ne bo odločal samo o 9,3 milijarde ameriških dolarjev (dobrih osem milijard evrov) vrednih zahtevkih glede avtorstva, temveč tudi o pravnem konceptu, ki lahko panogo računalniškega programja povsem obrne na glavo, svarijo v spletni izdaji poslovne revije Fortune.

Kaj je predmet spora?

Na sodišču v San Franciscu se Google in Oracle že drugič spopadata okrog razmeroma majhnega dela programske kode, ki je gradnik Googlovega operacijskega sistema za mobilne naprave Android. Začelo se je pred šestimi leti, ko je Oracle tožil Google zaradi domnevno nepooblaščene uporabe vmesnika, povezanega z Oraclovim programskim jezikom Java. Pred štirimi leti je sodišče sklenilo, da Google ni kršil Oraclovih pravic in da programski vmesniki (API) niso predmet varovanja intelektualne lastnine.

Toda predlani je prizivno sodišče ogrozilo računalniško panogo, ko je odločilo prav nasprotno: programske vmesnike (API) ščitijo avtorske pravice. Spor se je tako vrnil na prvostopenjsko sodišče, katerega porotniki morajo zdaj odločati o pravični uporabi tega vmesnika.

Google bo sebe na sodišču predstavil kot ustvarjalno podjetje, svojega nasprotnika pa bo poskusil prikazati kot pohlepneža, ki skuša prek sodišča doseči nekaj, česar mu ni uspelo doseči s svojim razvojem. Po drugi strani pa bo Oracle poskusil prikazati Google kot podjetje, ki se je zaradi svojih interesov pripravljeno požvižgati na pravila poštene rabe avtorskih del.

Kaj pomeni pravična uporaba?

Pravično uporabo opredeljuje zakon o avtorskih pravicah kot dovoljeno rabo avtorsko zaščitene vsebine brez avtorjevega dovoljenja. Največkrat se pravična uporaba izvaja pri medijih in v umetnosti. Posebnost spora med Googlom in Oraclom je prav v tem, da se o pravični uporabi zelo redko govori na področju računalništva.

Pri pravičnosti uporabe presojajo predvsem namen uporabe in učinek takšne uporabe na trg, sodišča pa pretehtajo tudi obseg uporabe in koliko je ustvarjalnosti v uporabljenem delu oziroma kakšen je značaj uporabljenega dela, čeprav mnogo pravnih strokovnjakov meni, da ti dve merili nista tako pomembni kot prvi dve.

Zakaj je ta primer tako zelo pomemben za širšo javnost?

Samo delno zaradi denarja, za katerega Oracle upa, da ga bo iztržil od Googla kot odškodnino. Tožijo za več kot polovico Googlovega lanskega zaslužka, a tudi če bi sodišče pritrdilo Oraclu, ni prav verjetno, da bodo dobili tako visok znesek.

Veliko pomembneje, predvsem za uporabnike, je, kaj bo ta primer sporočil glede koncepta pravične uporabe. Če bodo Googlovo rabo Oraclove kode opredelili za nepravično, se bo s tem odprla Pandorina skrinjica, pravzaprav sezona lova na vse tiste programske razvijalce vseh velikosti, ki uporabljajo nelicencirane programske vmesnike (API) v do zdaj veljavnem prepričanju, da ti niso predmet varovanja avtorskih pravic.

To bi po mnenju mnogo računalniških strokovnjakov pomenilo hud udarec za računalniško ustvarjalnost, saj bo pri vsaki interakciji med programi treba bodisi pridobiti licenco za obstoječi programski vmesnik (API) bodisi razviti novega.

Kaj pravzaprav so programski vmesniki (API)?

Programski vmesniki (Application Programming Interface, API) so programska navodila, ki omogočajo komunikacijo in interakcijo med programi. Vsakič, ko kakšen članek delite neposredno z njegove strani na družbena omrežja, se sproži ustrezni programski vmesnik – to je samo eden od mnogo primerov rabe.

Ameriško vrhovno sodišče (na fotografiji) se do zdaj ni želelo vključiti v spor med Googlom in Oraclom, a ker gre za pomemben način razumevanja pravične uporabe z morebiti daljnosežnimi posledicami za računalniško panogo, se lahko zgodi, da bo ta primer vendarle prišel tudi do najvišjega ameriškega sodišča.

Kako se bo zagovarjal Google?

Porotnikom bodo povedali, da je njihova raba spornega Oraclovega vmesnika povsem nov in ustvarjalen primer rabe in da sporni vmesnik ne pomeni velikega dela Oraclove programske kode. Poskusili se bodo prikazati kot vrhunski ustvarjalec, ki bo trpel, če bo Oracle zaščitil svoj vmesnik. Če bo treba, bodo zagovarjali, da Oracle poskuša doseči na sodišču, česar mu ni uspelo z lastnim razvojem, in da pravzaprav tožba sploh ni utemeljena, ker je preteklo veliko časa od domnevno sporne uporabe.

Kaj bo povedal Oracle?

Vse nasprotno: da je sporni vmesnik nezanemarljivo velik ter plod ogromno Oraclovega znanja in ustvarjalnosti in da ga je Google zgolj prevzel, brez lastnega vložka znanja. Trdili bodo tudi, da je Googlova uporaba vmesnika povzročila velike spremembe na trgu: razširjenost Androida je zanje zadosten dokaz, da bi Oracle lahko dobil ogromne licenčnine, če mu Google ne bi kar tako vzel kode pri svojih prizadevanjih za čim hitrejši razvoj Androida.

Kaj bodo sklenili porotniki?

Porotniki se velikokrat odločajo na podlagi zgodb in čustev in ne na podlagi pravnih dejstev, opozarjajo pri reviji Fortune. Veliko bo torej odvisno od tega, kako bodo porotniki razumeli stranke v sporu – najverjetneje bodo tako odločali, ali je Google ustvarjalen, Oracle pa pohlepen, ali pa se je Google požvižgal na pravila intelektualne lastnine zaradi svojih poslovnih interesov.

Ali bo s tem sojenjem konec te zgodbe?

Gotovo ne. Tako ena kot druga stran ne bo sedela križem rok v primeru zanjo neugodnega izida, a v igri je zelo pomemben koncept pravične uporabe v računalništvu, zaradi katerega se ta primer lahko znajde tudi na ameriškem vrhovnem sodišču, ki se do zdaj v ta spor in njegovo temeljno vprašanje ni želelo vključiti.