Torek, 21. 11. 2017, 4.06
7 let
Kako so Nemci zavozili odmeven projekt
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,25
Nemški München je leta 2003 kot prvo večje mesto na svetu sprejel ukrep, s katerim je mestna javna uprava drago programsko opremo in predvsem Microsoftov operacijski sistem Windows postopoma začela nadomeščati z odprtokodnimi alternativami ter napovedala, da bo tako prihranila ogromno denarja. A ambiciozni projekt se je izjalovil, saj bo bavarska prestolnica Microsoftu kmalu znova prisegla zvestobo.
LiMux, odprtokodni operacijski sistem, s katerim je münchenska javna uprava v zadnjem desetletju sistematično zamenjevala Microsoftov operacijski sistem Windows. LiMux temelji na odprtokodnem operacijskem sistemu Linux, je pa tudi ime projekta münchenske migracije na odprtokodne alternative Microsoftovi programski opremi. Odprtokodnost pomeni, da lahko vsak vidi, kako je programska oprema narejena, in jo svobodno spreminja ter posreduje naprej.
V četrtek, 23. novembra, bo o popolni vrnitvi münchenskih računalniških sistemov na Microsoftovo platformo Windows glasoval tamkajšnji mestni svet.
Glasovanje bo zagotovo le še formalnost, saj je poseben odbor, ki so ga v münchenskem mestnem svetu ustanovili prav za rešitev vprašanja o dobavitelju programske opreme, že pred skoraj dvema tednoma sklenil, da bo javna uprava bavarske prestolnice najpozneje do leta 2020 prešla na Microsoftov operacijski sistem Windows 10. Odbor zvečine sestavljajo poslanci koalicijskih strank CDU in SPD, ki imajo večino tudi v münchenskem mestnem svetu, zato presenečenj zagotovo ne bo, je poročal britanski medij The Register.
Začelo se je in končalo se bo pri politiki
Ko smo o iniciativi LiMux, kot so zamenjavi Microsoftovih Windowsov z odprtokodnim operacijskim sistemom Linux rekli v javni upravi Münchna, pisali julija 2014, še nismo vedeli, da je bilo tisto poletje za ambiciozni projekt pravzaprav začetek konca.
Christian Ude, dolgoletni nekdanji münchenski župan, velik zagovornik uporabe odprtokodne programske opreme in eden od pobudnikov LiMuxa, je nekaj mesecev prej namreč prepustil županski stolček Dieterju Reiterju, ki pa je zavzet uporabnik in samooklicani ljubitelj Microsoftove programske opreme.
Dieter Reiter ni nikoli skrival, da ima rad Microsoft. Ne nazadnje ga je leta 2016 pripeljal v München, kamor je ameriški tehnološki velikan tudi z Reiterjevim posredovanjem prestavil svoj nemški sedež. Na fotografiji Dieter Reiter (levo), prvi obraz Microsofta v Nemčiji Sabine Bendiek in bavarska gospodarska ministrica Ilse Aigner.
Avgusta 2014 je münchenski mestni svet nato prvič po letu 2003, ko so se pojavili prvi zametki iniciative LiMux, razglabljal o vrnitvi k Microsoftu. Kot glavne razloge za migracijo nazaj k programski opremi ameriškega računalniškega velikana so navedli nezdružljivost več sto orodij, ki so jih uporabljali že prej, z operacijskim sistemom Linux, in nezadovoljstvo zaposlenih z odprtokodnimi programi.
Odprtokodni projekt je zavozila pregovorna nemška natančnost. Ni je namreč bilo.
A študija analitičnega podjetja Accenture, ki jo je v pričakovanju, da bo potrdila njihova ugibanja, naročil münchenski mestni svet, je pokazala, da so bile težave zvečine organizacijske. München je prehod na odprtokodno programsko opremo izvedel površno in v preveliki naglici, so ugotovili.
V münchenski javni upravi je zaposlenih več kot 100 tisoč ljudi, približno tretjina jih pri svojem delu uporablja računalnik (vir: muenchen.de).
V Münchnu bodo lahko srečni, če bodo na koncu na "ničli"
Skakanje sem in tja bo bavarsko prestolnico najverjetneje tudi drago stalo. Kakšen bo točen znesek, bo morda znano že po četrtkovi seji mestnega sveta, vemo pa, da je bil samo skupen strošek prehoda münchenske javne uprave na odprtokodno programsko opremo okrog 23 milijonov evrov.
Leta 2014 so se sicer pohvalili, da so zaradi uporabe odprtokodnih programov prihranili 11 milijonov evrov, saj bi kar 34 milijonov evrov München namreč stali nakupi novih licenc za Windows 7 (z njimi bi nadomestili Windows XP, ki jim je aprila 2014 potekla uradna podpora) in pisarniški paket Microsoft Office.
A če bo treba do leta 2020 kupiti licence za Windows 10 za 33 tisoč računalnikov, toliko jih je bilo v münchenski javni upravi leta 2014, že to pomeni izdatek v višini 6,5 milijona evrov. Če predpostavimo, seveda, da bo Microsoft Münchnu ponudil zelo radodaren količinski popust in da v vmesnem času niso kupili še kakšnega novega računalnika.
Licenca za Windows 10 Pro v uradni Microsoftovi (spletni) trgovini stane 259 evrov, licenca za Windows 10 Home, ki pa je bolj kot za poslovnega primeren za domačega uporabnika, pa 145 evrov. V našem izračunu smo predpostavili, da bo München za Windows 10 Pro plačal 200 evrov.
Omenjeni prihranek 11 milijonov evrov bo z nakupom licenc za Windows 10 že več kot razpolovljen, a to ne bo edini izdatek. Tu so še cene pisarniških orodij Microsoft Office, ponovnega spreminjanja in optimizacije več sto različnih aplikacij, ki so jih v zadnjem desetletju prilagodili delovanju z Linuxom, in vnovične skoraj popolne reorganizacije tehnološkega vidika dela ter zapravljanja časa zaposlenih v javni upravi.
