Petek, 25. 4. 2025, 20.10
3 ure, 31 minut
Predvečer 39. obletnice nesreče v Černobilu
Najbolj preklet kraj v Ukrajini? V Moskvi so kar štirikrat prikrili incidente v Černobilu. #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,59
Nesrečo v jedrski elektrarni Černobil, najhujšo in najbolj razvpito vseh časov, ki se je zgodila 26. aprila pred 39 leti, je med drugim močno zaznamovalo prikrivanje sovjetskih oblasti, da se je v Černobilu odvilo nekaj katastrofalnega, dokler ni šele dva dni po eksploziji v reaktorju ponorel opozorilni sistem v jedrski elektrarni Forsmark na Švedskem. A v Moskvi so imeli za tovrstne primere leta 1986 že ustaljen protokol. Veliko manj znano dejstvo je namreč, da so se v Černobilu tudi v letih 1982 in 1984 zgodili jedrski incidenti, en resnejši in dva manjša, ki jih je sovjetska varnostno-obveščevalna služba KGB pometla pod preprogo, javnost pa je zanje izvedela šele mnogo let pozneje.
Na hitro – kaj se je zgodilo v černobilskem reaktorju številka 4?
26. aprila 1986 se je pri testiranju hladilnih komponent reaktorja številka štiri v ukrajinski jedrski elektrarni Černobil zgodil nepričakovan energetski sunek. Zaradi tega se je samodejno sprožil varnostni postopek dezaktiviranja reaktorja in zmanjšanja temperature v njegovem jedru, ki pa ni deloval.
Kontrolne palice iz elementa bora, ta lahko z vsrkavanjem nevtronov omeji verižno reakcijo oziroma prepreči njeno nadaljnje širjenje, ki se uporabljajo za nadzor temperature v jedru reaktorja, so bile vstavljene prepozno, zaradi česar so popokale in se zagozdile. Posledično je sledil še en, močnejši sunek, pri katerem je moč reaktorja narasla na več kot 30 tisoč megavatov oziroma na desetkratnik običajne moči.
Ta zračni posnetek je nastal kmalu po seriji eksplozij, ki so pretresle černobilsko jedrsko elektrarno. Na fotografiji je mogoče videti dim, ki se vali iz uničene zgradbe reaktorja številka štiri.
Vodo, ki hladi reaktor, je naraščanje temperature uparilo. Ko je tlak v reaktorju zaradi akumulacije pare dosegel kritično vrednost, je nastala silovita eksplozija, ki je dva tisoč ton težek pokrov reaktorja dobesedno pognala skozi streho elektrarne. Eksplozija je poškodovala tudi strukturo reaktorja, zaradi česar se je vanj steklo še več hladilne vode, nastal je še večji tlak in eksplodiralo je še enkrat, tokrat še močneje.
Eksplozija je v zrak nad elektrarno pognala velikanski roj radioaktivnih delcev. Ker je tudi zagorelo, sta smrtno nevarne delce začela širiti še dim in veter. Žareče uransko jedro reaktorja, ki ga ni varovalo in hladilo nič več, se je medtem začelo taliti.
Glavnino požara so pogasili do šeste ure zjutraj, v reaktorju pa je tlelo še več kot en teden. Zgradba reaktorja je bila skoraj povsem uničena. Hiter odziv lokalnih in kijevskih gasilcev je bil razlog za to, da Evropa za nesrečo ni izvedela takoj. To je verjetno ena od najbolj znanih fotografij, ki so nastale po eksploziji v Černobilu.
Sovjetska zveza je nesrečo skrivala pred svetovno javnostjo in v veliki tajnosti izpeljala popolno evakuacijo mesta Pripjat, ki je od jedrske elektrarne oddaljeno le tri kilometre.
Da se je zgodilo nekaj hudega, so šele dva dneva po nesreči v Černobilu prvi zaslutili na Švedskem. V njihovi jedrski elektrarni Forsmark je namreč začel piskati alarm, ki opozarja na radioaktivno sevanje.
Kako se je černobilski oblak širil po Evropi, si poglejte v spodnjem videoposnetku, ki ga je izdal francoski inštitut za jedrsko varnost IRSN:
Območje okrog jedrske elektrarne s premerom 30 kilometrov je sovjetska vlada medtem zaprla in zastražila z vojsko. Oprijelo se ga je ime Černobilsko območje, poznamo ga tudi kot prepovedano območje oziroma kot cono izključenosti.
Černobilska jedrska elektrarna se je v tednih po nesreči spremenila v mravljišče delavcev, ki so tja prišli odpravljat nastalo škodo in preprečevat nadaljnje onesnaženje z radioaktivnimi delci. Poimenovali so jih likvidatorji, na černobilsko območje se jih je zgrnilo več kot 500 tisoč.
Nevarnost dela na pogorišču zgradbe je bila po mnenju mnogo človekoljubnih organizacij nekaj, s čimer sovjetske oblasti zaradi skrbi, da se bodo uprli, delavcev ni seznanila.
Ocene števila smrtnih žrtev, ki jih je povzročila nesreča v Černobilu – gre za skupne ocene števila smrti zaradi same nesreče, izpostavljenosti smrtni dozi radioaktivnega sevanja in smrti zaradi dolgoročnih posledic izpostavljenosti sevanju –, segajo od nekaj tisoč do več deset tisoč.
Moskva je leta 1986 prikrila katastrofo v Černobilu. Prikrila je tudi tri nesreče v letih 1982 in 1984.
Incidenti – noben sicer ni bil tako zelo katastrofalen kot eksplozija v reaktorju štiri 26. aprila 1986 – so se zgodili tudi v vseh treh drugih reaktorjih jedrske elektrarne Černobil, v Moskvi pa so jih zelo dolgo prikrivali.
Leto 2022 je bilo po dolgem času prvo, ko se je zaradi vojne v Ukrajini ter začasne ruske zasedbe in tankovskega oranja po območju jedrske elektrarne Černobil znova resneje govorilo o akutni nevarnosti sevanja iz verjetno najbolj zloglasne zgradbe v Evropi. Na srečo ruski vdor v Černobil ni imel resnejših posledic.
Septembra 1982 se je v černobilskem reaktorju številka ena zaradi človeške napake delno stalilo jedro reaktorja. Da se del reaktorja pregreva, kar ga je poškodovalo, več ur ni opazil nihče od zaposlenih v nadzornem centru jedrske elektrarne. Posledica tega je bil nenadzorovan izpust radioaktivnih delcev v vodni pari, ki je uhajala skozi najvišji dimnik jedrske elektrarne, potovali pa so proti bližnjemu mestu Pripjat.
Tja se je v naslednjih dneh zgrnilo večje število delavcev, ki so brez pojasnila čistili javne površine, na novo naj bi tudi asfaltirali nekatere ceste. Incident je ostal skrivnost do leta 1985, javnost pa je za resnične razsežnosti dogodka, ki je reaktor številka ena onesposobil za kar osem mesecev, izvedela šele več let po razpadu Sovjetske zveze.
Zaradi nenadzorovanega izpusta radioaktivnih snovi v okolje incident leta 1982 glede na nekatere vire na lestvici resnosti tovrstnih dogodkov (INES) dosega peto stopnjo. Najvišjo, sedmo, sta do zdaj dosegli dve nesreči – černobilska leta 1986 in nesreča v Fukušimi leta 2011.
Z vidika izmerjene količine radioaktivnih delcev, ki so se znašli v Zemljini atmosferi, je bila nesreča elektrarne Fukušima-Daiči (na fotografiji) celo hujša jedrska nesreča od černobilske. Ta sicer zelo močno prednjači po številu ocenjenih smrtnih žrtev.
Dogodek leta 1982 naj bi nekdanja sovjetska varnostno-obveščevalna služba KGB poskusila prikriti zaradi preprečevanja panike med prebivalstvom in širjenja govoric.
Šele leta 2021, ob 35. obletnici nesreče v Černobilu, pa so dokumenti KGB, ki jih je hranila Ukrajina in z njih umaknila oznako strogo zaupno, razkrili tudi, da sta se kar dva manjša incidenta v jedrski elektrarni Černobil pripetila tudi leta 1984.
Eden od incidentov se je zgodil v reaktorju tri, drugi pa v reaktorju štiri, ki je kasneje, leta 1986, tudi eksplodiral. Incidenta je glede na dokumente KGB povzročila preslaba strukturna integriteta stavb, v katerih so bili napeljani parni sistemi. Vročina v stavbah je beton, iz katerega so bile zgrajene, segrela tako zelo, da se je začel premikati, kar je povzročilo tveganje, da bi se stavbe sesedle in zrušile na prostore, v katerih so bili reaktorji.
Potencialno uničevalno moč radioaktivnega sevanja je po nesreči v Černobilu izkusila tudi narava. Več kot štirje kvadratni kilometri borovega gozda v bližini mesta Pripjat so se v tednih po nesreči obarvali rdeče in odmrli. Tako imenovani Rdeči gozd je še danes eno od najbolj radioaktivno onesnaženih območij na svetu. To ruski vojski kmalu po začetku ruske invazije Ukrajine leta 2022 med zasedbo černobilskega območja ni preprečilo kopanja jarkov v močno radioaktivna tla (na fotografiji).
Kot je bilo razvidno iz dokumentov KGB, so oblasti v Moskvi na to tveganje opozorili že leta 1983.
Ne le to, v dokumentih je bilo po navedbah ukrajinske varnostne službe, ki jih je razkrila, zapisano celo svarilo sovjetskim oblastem, da je "jedrska elektrarna v Černobilu zaradi pomanjkljivih varnostnih sistemov ena od najnevarnejših jedrskih elektrarn v Sovjetski zvezi".
Černobilu najbližje mesto Pripjat se je po nesreči v jedrski elektrarni spremenilo v mesto duhov.
Najbolj prekleta jedrska elektrarna na svetu?
V jedrski elektrarni Černobil, ki ima oziroma je imela štiri jedrske reaktorje, se je vsaj en incident zgodil v prav vsaki od štirih enot, ki so proizvajale električno energijo.
Oktobra 1991, pet let po usodni nesreči, so tako za vedno ugasnili tudi reaktor številka dve, in sicer zaradi požara, ki je 11. oktobra zajel turbinsko dvorano reaktorja. Zagorela je četrta turbina, požar pa je med drugim povzročil tudi uhajanje vodika, kar bi lahko vodilo do še večjega požara.
Černobilski sarkofag, ki so ga po nesreči poveznili čez poškodovano jedro reaktorja – na fotografiji nova kupola, ki je bila dokončana šele leta 2019 –, je 14. februarja letos zadelo brezpilotno letalo. Ukrajina je za dogodek obtožila Rusijo in trdila, da je sarkofag zadel ruski brezpilotni letalnik, opremljen z eksplozivno napravo, Rusija pa je Ukrajino obtožila, da sama izvaja sabotaže, s katerimi bi iztirila pogajanja o miru med Rusijo in ZDA.
Čeprav večjih posledic incidenta ni bilo, so se v Moskvi odločili, da reaktor – predvsem ker je bil spomin na nesrečo leta 1986 še zelo svež – ugasnejo za vedno.
Reaktor ena so po dogovoru ukrajinskih oblasti z agencijo IAEA o prenehanju aktivnosti v Černobilu ugasnili leta 1996. Černobilska elektrarna je bila v ukrajinsko elektroenergetsko omrežje priklopljena vse do leta 2000.
