Četrtek, 17. 11. 2016, 19.18
7 let, 1 mesec
Narobe svet: Se je Microsoftu zmešalo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,33
Microsoft, nekdaj zagrizeni nasprotnik odprtokodnih programov, ki jih lahko brezplačno uporablja in spreminja vsak, je postal partner Fundacije Linux, največje organizacije za podporo odprtokodnim programom na svetu. Zakaj je to tako velika stvar in zakaj se je to zgodilo?
Fundacija Linux je neprofitna zveza tehnoloških podjetij, zavzema pa se za promocijo, širjenje uporabe in nadaljnji razvoj odprtokodnih operacijskih sistemov, predvsem tistih, ki temeljijo na Linuxu, in programov.
Odprtokodna programska oprema je tista, ki jo lahko vsak uporabnik namesti brezplačno, pogosto pa tudi spreminja in nadgrajuje po lastni volji.
Fundacijo Linux med drugim podpirajo tehnološki velikani Intel, Samsung, Google, Hewlett-Packard, Sony, IBM, AMD, Oracle, Qualcomm, od tega tedna pa tudi Microsoft.
Zakaj Microsoft ni maral Linuxa in kako mu je poskušal nagajati
Microsoft je večji del devetdesetih let prejšnjega stoletja in vsaj polovico prejšnjega desetletja na odprtokodni operacijski sistem Linux gledal zviška. Tehnološki velikan ga je obravnaval kot resno grožnjo svojim Windowsom.
V podjetju niso nikoli skrivali, da Linuxa ne marajo preveč. Steve Ballmer, nekdanji direktor Microsofta (2000–2014), je nekoč izjavil, da je "Linux kot rak".
Steve Ballmer se je od kontroverzne primerjave Linuxa z zahrbtno boleznijo že ohladil. Marca letos je izjavil: "Linux sem nekdaj morda res sovražil, zdaj pa ga ljubim."
Microsoft je tudi lastnik nekaterih patentov, ki jih uporablja Android, operacijski sistem za pametne telefone. Android temelji na Linuxu. Microsoft vse proizvajalce naprav z Androidom zaradi lastništva patentov sili, da mu zanje plačujejo licenčnino, pa čeprav s tem neposredno zavira odprtokodni ekosistem.
Microsoft ima okrog 300 patentov za Android, ki mu letno navržejo za nekaj milijard dolarjev licenčnin. Samo Samsung, največji proizvajalec pametnih telefonov na svetu, zanje Microsoftu plača okroglo milijardo dolarjev.
Dobro znano je tudi dejstvo, da želi Microsoft spodkopati odločitve javnih organizacij, ki njihove Windowse zamenjujejo z Linuxom. Ena takšnih je javna uprava bavarske prestolnice München, ki je pred nekaj leti prešla na odprtokodne programe.
Microsoft je münchensko javno upravo z zvitim manevrom (prek partnerskega podjetja Accenture, ki sodeluje z občino München) poskusil prepričati o nakupu in namestitvi Windowsov 10.
Microsoft 2.0
V zadnjem obdobju so pri Microsoftu zamenjali ploščo. Veliko vlogo pri tem je imel novi direktor podjetja Satya Nadella, ki je že večkrat javno pokazal, da ima rad Linux in da podpira odprtokodne programe.
Satya Nadella je direktor Microsofta od februarja 2014.
Microsoft je v samo v zadnjem letu med drugim:
- izdal odprtokodni paket programov za razvoj spletnih strani in aplikacij ASP .NET Core;
- sklenil partnerstvo s podjetjem Canonical, ki razvija Ubuntu, verjetno najbolj znano različico operacijskega sistema Linux,
- obljubil, da bo Linux podprla Microsoftova platforma za računalništvo v oblaku Azure.
Zdaj je Microsoft postal tudi ne le polnopravni član Fundacije Linux, temveč tudi njen šele deveti platinasti podpornik. S tem se je zavezal, da bo zvezo vsako leto podprl z donacijo pol milijona ameriških dolarjev.
To je pravi razlog, zakaj se je Microsoft pridružil Fundaciji Linux
Ali tudi: "Če jih ne moreš premagati, se jim pridruži." In tako tudi je. Microsoft je s svojimi zaprtimi platformami, na primer operacijskim sistemom Windows, zmagovalec samo še na osebnih računalnikih. Povsod drugje mu po glavi hodi Linux.
Windowsi, na primer, niso niti najbolj uporabljani operacijski sistem na svetu, to je Android, ki je nameščen na več kot poldrugi milijardi mobilnih naprav. Strežniki, superračunalniki, oblaki – praktično na vseh teče zanesljivi in predvsem varni Linux.
Tudi pri Microsoftu najbrž že vedo, da so uporabi operacijskega sistema Windows na strežnikih, ki jih poganjajo oblaki, kot je njihov lastni Azure, šteti dnevi. Eden od treh strežnikov, ki danes gostujejo v oblaku Azure, namreč že uporablja Linux.
Pri Microsoftu sicer pravijo, da se se Fundaciji Linux pridružili zato, da bi podprli inovacijo in razvijalce (odprtokodne) programske opreme.
Scott Guthrie, Microsoftov šef računalništva v oblaku, je na konferenci Microsoft Connect, ki se odvija v teh dneh, po oznanilu rokovanja podjetja s Fundacijo Linux povedal:
"Kot podjetje, ki ponuja storitve računalništva v oblaku (Azure), bomo s pridružitvijo Fundaciji Linux razvijalcem programske opreme omogočili storiti več na platformah in s programskimi jeziki, ki jih že dobro poznajo."
