Torek, 2. 3. 2021, 22.01
3 leta, 8 mesecev
Nepričakovana kriza, ki nas bo po žepu udarjala vsaj do leta 2022
Če boste v letu 2021 kupovali računalniške komponente, igralno konzolo, nov pametni telefon ali celo električni avtomobil, se pripravite na višje cene, dolge čakalne dobe ali pa tudi na nedobavljivost želenega izdelka. Svetovna industrija čipov namreč ječi pod težo pandemije bolezni covid-19, ki je bila zanjo hkrati prekletstvo in blagoslov. Za zdaj nič ne kaže na to, da se bo položaj izboljšal pred letom 2022.
Kako se je začelo?
Svetovna zdravstvena organizacija je marca lani razglasila pandemijo. Ukrepi za zajezitev širjenja novega koronavirusa, o katerem smo takrat vedeli še zelo malo, so zajeli tudi industrijo računalniških čipov (oziroma polprevodnikov). Marsikje so proizvodnjo močno omejili oziroma jo za krajši čas celo zaustavili.
Proizvodnja polprevodnikov ni dejavnost, ki jo prekineš in, kot da se ni zgodilo nič, nadaljuješ čez noč. Prekinitev proizvodnje pogosto pomeni, da gre material v smeti, predelava svežega v računalniške čipe pa pogosto traja več mesecev, v nekaterih primerih tudi do dve leti.
Šlo je za, vsaj takrat so številni ekonomisti menili tako, logičen korak. Zaradi pandemije bodo ljudje izgubili službe, svoj preostali denar pa bodo zapravljali za nujne življenjske potrebščine, ne za elektroniko, so pričakovali.
Toda pandemija je milijone ljudi, ki so se bili primorani prilagoditi na novo resničnost, potisnila v drugo smer. Ker so mnogi začeli delati od doma, se je povečala prodaja računalnikov in računalniških komponent. Ljudje so potrebovali način za kratkočasenje in sprostitev oziroma sproščanje frustracij, zato so množično nakupovali TV-zaslone in igralne konzole.
Razcvet je lani doživljala tudi industrija električnih avtomobilov. Uveljavljenim igralcem, ko je Tesla, so se na trgu pridružili relativni novinci, kot sta Nio in Xpeng. Prehod izključno na elektriko v enem desetletju so napovedali tudi velikani avtomobilske industrije, predvsem Ford. Vsi potrebujejo čipe.
Proizvajalci električnih avtomobilov po ugotovitvah tržnih analitikov zaradi primanjkljaja računalniških čipov dobesedno sedijo na celotnih parkiriščih praktično dokončanih vozil, ki jim do odhoda v avtosalone manjka samo še en čip.
Pozabiti ne smemo niti na pametne telefone. S prihodom tehnologije 5G vse več novih pametnih telefonov potrebuje bolj zapletene čipe, ki dodatno obremenjujejo industrijo polprevodnikov.
Približno četrtina vseh pametnih telefonov, ki so bili prodani v letu 2020, je podpirala povezovanje z omrežji 5G.
Omeniti je treba seveda tudi posledice trgovinske vojne ZDA s Kitajsko, katere glavni igralec je bil nekdanji predsednik ZDA Donald Trump. Eno zadnjih dejanj njegove administracije je bilo, da je na tako imenovani črni seznam podjetij, s katerimi ameriška ne smejo poslovati, uvrstil kitajsko družbo SMIC (Semiconductor Manufacturing International Corporation). Gre za največjega kitajskega proizvajalca čipov in enega največjih na svetu. Prekinitev sodelovanja ZDA s SMIC je med drugim velik udarec zadala družbam Broadcom, Qualcomm in Texas Instruments.
Kje je težava?
Odgovor na to vprašanje je preprost. Pandemija bolezni covid-19 je skrčila proizvodnjo računalniških čipov, a hkrati močno povečala potrebe po njih. Proizvodnja zato ne dohaja povpraševanja in tako bo po mnenju tržnih analitikov vsaj do leta 2022.
Kdo bo nastradal?
Proizvajalci elektronike bodo zvišanje stroškov zaradi primanjkljaja čipov najverjetneje prevalili na potrošnika, pa čeprav nekateri zgolj posredno.
Potek tega procesa lahko že spremljamo: novih igralnih konzol, kot sta PlayStation 5 ali Xbox Series X, tako rekoč ni mogoče kupiti drugje kot pri preprodajalcih, cene grafičnih kartic so poletele v nebo, prihajajoči pametni telefoni s podporo omrežjem 5G niso skoraj nič cenejši od predhodnikov.
Da gre pri pomanjkanju polprevodnikov za resno težavo, je zelo hitro prepoznala administracija novega predsednika ZDA Joeja Bidna, ki je pred dnevi podpisal izvršni ukaz za preučitev možnosti, kako v ZDA nadomestiti globalni izpad proizvodnje računalniških čipov.
Kdo bo zmagal?
Zmagovalci polprevodniške krize so brez dvoma veliki igralci na trgu polprevodnikov, ki se trenutno deležni povpraševanja, kakršnega v zgodovini morda še ni bilo.
To se odraža na delniškem trgu. Cene delnic največjih proizvajalcev računalniških čipov na svetu (Taiwan Semiconductor, Broadcom, Qualcomm, Micron) so trenutno na zgodovinskih rekordih oziroma blizu njih. Enako velja za delnice podjetij, ki proizvajalce polprevodnikov zalagajo s ključno opremo, kot je Applied Materials.
Kdaj se bodo stanje in cene umirile?
Analitiki spletnega portala Marketwatch tega ne pričakujejo pred letom 2022. Do takrat je morda bolje počakati z nakupom elektronike, ki je ne potrebujete nujno.
2