S 3D-tiskalniki do cenejše in učinkovitejše prostetike

Za enajstletnega Daniela Hobbsa, ki uporablja "natisnjeno" protezo na levi roki, je življenje z njo precej lažje kot pred njo. Začne se že pri vzdrževalnih posegih, ki so pri prejšnji klasični protezi trajali po več dni, saj so potekali na oddaljenem servisu. Daniel je namreč v letih intenzivne rasti in je zato njegovo protezo treba sproti prilagajati njegovi rasti.

Prilagoditve, ki so prej trajale več dni in tednov, zdaj naredijo v nekaj urah

Protezo, natisnjeno s 3D-tiskalnikom, Daniel preprosto nastavi ali sname kot rokavico, kar je le ena od prednosti, ki jo je v prostetiko prinesel tridimenzionalni tisk. Naslednja prednost je ta, da je kakršnokoli prilagoditev s 3D-tiskalnikom mogoče narediti v le nekaj urah – nič več dolgih dni čakanja brez proteze med njenim prilagajanjem.

Daniel živi aktivno življenje, primerljivo svojim vrstnikom. Mlajši od dveh otrok britanske družine, ki živi v Španiji, trenira judo, rad igra nogomet in košarko, prav tako tudi kolesari in plava. Tekoče govori špansko in angleško, zdaj se uči še portugalščino. Kar težko je odkriti, da je na njegovi levi roki proteza, ker se je rodil brez leve dlani.

S tridimenzionalnim tiskom za le dva odstotka cene

Svojo prvo klasično protezo je Daniel dobil pri sedmih letih. Zelo mu je olajšala življenje, a so njene zmožnosti še vedno bile omejene. Lani pa so zanj začeli razvijati protezo, ki bi jo lahko natisnili z velikimi 3D-tiskalniki. Protezo, ki bi imela manjšo maso in ki bi bila tudi cenovno ugodnejša.

Pomemben del priprav za izdelavo proteze so bile meritve, a ko so te po večkratnih ponovitvah in preverjanjih vendarle uspešno končali, so roko praktično natisnili sproti, in sicer ob produkcijskih stroških, ki so bili le delček tistih za klasično protezo. Natančneje, v osmih urah in za le 400 ameriških dolarjev (350 evrov). Za primerjavo, zgolj za nabavo predhodne klasične proteze sta njegova starša odštela 45-krat več denarja, nato pa so sledili še več tisoč evrov visoki računi za vsakokratna prilagajanja in popravila.

Proteze po meri za specifična opravila

Hobbsovi so denar za Danielovo klasično protezo zbrali prek organiziranja dobrodelnega polmaratona – a za mnoge družine takšni zneski ostajajo nedosegljivi. Prav obeti bistveno nižjih cen protetike, ki jih prinašajo tehnologije tridimenzionalnega tiska, bi lahko pomenili težko pričakovano novico za mnoge, ki imajo podobne težave kot Daniel.

Proteze nimajo zadostnih finih motoričnih zmožnosti, ki so zahtevane predvsem pri specifičnih opravilih, kot so igranje kitare ali violine, uporaba kladiva … Toda tridimenzionalni tisk ima odgovor tudi na ta izziv: z njim je proteze mogoče oblikovati po meri za posamezne namene, nato pa jih kot rokavice zamenjati glede na zahtevano opravilo. Nekaj, kar bi bilo pri klasičnih protezah slišati kot znanstvena fantastika.

Danielova natisnjena proteza tehta manj kot 900 gramov, veliko manj kot njegova predhodna klasična proteza, kar mlademu najstniku dodatno lajša vsakdanje življenje. To pa je le en primer, kako tridimenzionalni tisk in sodobne tehnologije lahko pomagajo k vzpostavitvi višje kakovosti življenja tako nasploh kot tudi tistim, ki imajo kakršnekoli posebne potrebe.