Ponedeljek, 29. 8. 2022, 15.42
2 leti, 3 mesece
Težko pričakovano izstrelitev je Nasa morala odpovedati
Za danes načrtovana izstrelitev prve rakete lunarnega programa Artemis z ameriškega vesoljskega izstrelišča v Cape Canaveralu na Floridi je zaradi težav na enem od glavnih motorjev odpovedana, so sporočili z ameriške vesoljske agencije Nasa. Naslednja možna datuma za izstrelitev rakete sta 2. in 5. september.
Raketa Space Launch System (SLS) naj bi danes v vesolje ponesla modul Orion, ki bi nato v prihodnjih dneh obkrožil Luno, medtem ko bo v prihodnjih misijah tja ponesel tudi ljudi. A iz Nasinega kontrolnega centra so danes sprva poročali o težavah z gorivom v raketi, nato pa o težavah na motorju glavne stopnje rakete SLS, zaradi česar so današnji polet na koncu odpovedali.
Ko bo raketa SLS izstreljena, bo modul Orion najprej umestila v Zemljino orbito, nato pa bo po uporabi gravitacijskega polja Zemlje za pridobitev hitrosti zapustil orbito in začel večdnevno potovanje proti Luni.
Ko se bo Luni približal na približno 100 kilometrov, se bo utiril v njeno orbito. In ko bo prvič obkrožil Luno, bo imelo človeštvo po 54 letih znova priložnost uzreti Zemljo, kako vzhaja izza Luninega površja.
Nato bo Orion prižgal motor servisnega modula, ki ga je razvila Evropska vesoljska agencija, ter se − tokrat s pomočjo Lunine gravitacije − iztiril iz Lunine orbite in odpotoval nazaj na Zemljo. Ob vstopu v Zemljino atmosfero bo kapsula potovala s hitrostjo okoli 40 tisoč kilometrov na uro, kar bo do skrajnosti obremenilo njen toplotni ščit, ki bo izpostavljen temperaturam nad 2.700 stopinj.
Nato se bodo v kratkem zaporedju odprli trije sistemi padal, ki bodo plovilo stabilizirali in ga upočasnili pred načrtovanim vodenim pristankom v oceanu.
Polet misije Artemis II, ki je predviden za maj 2024, bo posadko popeljal v drugačno orbito okoli Lune in preizkusil sisteme kapsule Orion, tokrat že z ljudmi na krovu. Vrhunec misij Artemis pa bo predstavljala misija Artemis III, ki vključuje tudi pristanek na Luni. Ta je bil sicer prvotno predviden že za leto 2024, zdaj pa je preložen vsaj na leto 2025.
Nasa želi v naslednjih dveh desetletjih vzpostaviti stalno prisotnost na Luni in jo uporabiti kot poligon za preizkušanje tehnologij, potrebnih za misijo na Mars. ZDA so sicer svoje astronavte nazadnje poslale na Luno med letoma 1969 in 1972, po tem letu pa človeških pristankov na našem edinem naravnem satelitu ni bilo.
7