Petek, 31. 3. 2017, 16.02
7 let, 2 meseca
To je človek, ki je čez noč postal drugi najbogatejši Zemljan #fotozgodba
Na Forbesovem seznamu najbogatejših ljudi na svetu se je zgodilo nekaj zelo zanimivega - Jeff Bezos, ki je bil še v sredo na četrtem mestu, je v četrtek skočil na drugo mesto, tik za Billa Gatesa. Kdo pa je sploh ta mož, čigar vrednost premoženja je ocenjena na kar 70,5 milijarde evrov, in od kod mu toliko denarja?
Jeff Bezos
Jeff Bezos je ustanovitelj, predsednik in direktor ameriškega spletnega veletrgovca Amazon. Na Forbesovi lestvici najbogatejših oseb na svetu je na drugo mesto pred ameriškega vlagatelja Warrena Buffetta in španskega podjetnika Amancia Ortego skočil zaradi nenadne rasti cene Amazonovih delnic.
Večina Bezosovega kar 70,5 milijarde evrov vrednega premoženja je namreč vezana na njegov lastniški delež v Amazonu. Bezos je sicer samo letos vrednost svojega premoženja povečal že za več kot 9 milijard evrov (vir: Bloomberg).
Trojica najbogatejših Zemljanov: Bill Gates (levo), Warren Buffett (sredina) in Jeff Bezos (desno).
53-letni Jeff Bezos je danes sicer eden najvplivnejših posameznikov v tehnološkem sektorju. Njegov Amazon ni le največji svetovni spletni trgovec, temveč tudi največji ponudnik storitev računalništva v oblaku na svetu, studio za filmsko in televizijsko produkcijo in proizvajalec elektronike.
Kako je Jeff Bezos zgradil svoj veličastni imperij
Jeff Bezos se je rodil leta 1964 kot Jeffrey Preston Jorgensen. Jorgensen je bil priimek njegovega biološkega očeta, ki pa je bil z njegovo mamo, v času Jeffovega rojstva je bila še najstnica, poročen le en mesec. Bezos je priimek njegovega krušnega očeta, imigranta s Kube, s katerim se je Jeffova mama poročila, ko je bil star štiri leta. Jeff dolgo ni vedel, da Mike Bezos ni njegov pravi oče - mama mu je to povedala šele, ko je bil star že deset let (na fotografiji). Kdo je v resnici njegov sin, je Jeffov biološki oče sicer izvedel šele, ko je bil Bezos že svetovno znan poslovnež.
Bezos je že zelo zgodaj pokazal zanimanje za znanost, tehnologijo in literaturo. Njegova mama trdi, da je, ko se je komaj naučil hoditi, z izvijačem odstranil ograjo s svoje otroške posteljice, ker je želel spati na "odrasli postelji". Leta 2010 je Bezos povedal, da je bil njegov največji mentor za pridobivanje novih znanj njegov dedek, ki je bil sicer teksaški kmetovalec. Na fotografiji Jeff Bezos, ko je bil še malček. | Foto: Hongkiat
Jeff Bezos ni še eden v dolgi vrsti zelo uspešnih tehnoloških gurujev, ki so pustili šolanje in ustanovili svetovno znano podjetje (Bill Gates, Mark Zuckerberg, Evan Spiegel ...). Bezos je namreč dokončal študij računalništva na prestižni ameriški univerzi Princeton.
Ker je bil zelo uspešen študent s precej nagradami za posebne dosežke, je imel Jeff Bezos po koncu študija na mizi kar nekaj ponudb za delo, med drugim sta mu zaposlitev ponujala tudi ameriška tehnološka velikana Bell Labs in Intel (na fotografiji). A sprejel ni nobene in raje ustanovil lastno trgovsko podjetje Fitel. Delo v podjetju ni steklo in pozneje se je zaposlil v hedge skladu D.E. Shaw. Tam je ostal do leta 1994 in postal celo podpredsednik družbe.
Bezos je leta 1994 nato nekje prebral, da je svetovni splet prihodnost podjetništva. Odločil se je, da bo zapustil zelo dobro plačano delo pri D.E. Shaw (na fotografiji) in ustanovil svoje podjetje, ki bo prodajalo stvari na spletu.
Za sedež podjetja je Bezos izbral ameriško mesto Seattle, tam kupil hišo in se z ženo MacKenzie (na fotografiji), spoznal jo je med delom za D.E. Shaw, tja odpeljal iz Teksasa, kjer sta si zakonca izposodila avtomobil Bezosovega očeta. Med vožnjo je napisal poslovni načrt za svoje novo podjetje. Poimenoval ga je Cadabra, prvi prostori podjetja pa so bili v garaži njegove nove hiše. Pozneje je podjetje preimenoval v Amazon - njegov odvetnik je namesto Cadabra namreč slišal "kadaver", kar je drug izraz za truplo, in Bezos je sklepal, da se bo podobno zmotil še kdo.
Amazon.com je bil na začetku, delovati je začel leta 1995, spletna prodajalna knjig. V prvem mesecu delovanja so vsaj eno knjigo prodali v vseh 50 zveznih držav ZDA in v 45 drugih držav po svetu. Bezosov recept je bil uspešnica - ker je vse knjige po prejemu naročila od stranke naročal neposredno od tiskarn, je imel praktično neomejeno veliko skladišče, fizične knjigarne, kamor mora kupec iti po knjigo, pa ne.
V prvih prostorih Amazona je Bezos na začetku poslovanja obesil avtomatiziran zvonec, ki je pozvonil vsakič, ko je nekdo kupil knjigo. Takrat so se vsi zaposleni zbrali okrog računalniškega zaslona in preverjali, če je stranko kdo poznal. Zvonec so ukinili po nekaj tednih, ker je zaradi čedalje večjega obsega zvonil tako pogosto, da v pisarni ni bilo več miru.
Amazon se je na newyorški borzi pojavil leta 1997, a ni postal takojšnja uspešnica. Vlagatelji so bili zaskrbljeni predvsem zaradi nenavadnega poslovnega načrta, ki v prvih štirih ali petih letih poslovanja po vstopu na borzo ni predvideval dobička. Napoved se je uresničila - na prvo dobičkonosno četrtletje so morali vlagatelji počakati do leta 2001.
Amazon je bil eno redkih uspešnih internetnih podjetij, ki so preživela tako imenovani pok mehurčka dotcom ob prelomu tisočletja, pa čeprav so tržni analitiki napovedali Amazonov propad in ga celo preimenovali v Amazon.bomb.
Amazon je pozneje postal "trgovina za vse", kot je vizijo svojega podjetja nekoč opisal Bezos. Že dolgo ne prodaja več samo knjig, temveč tudi elektroniko, oblačila, igrače, hrano. Je tudi največji ponudnik storitev računalništva v oblaku (AWS oziroma Amazon Web Services) na svetu, s svojim Amazon Prime Video pa neposreden tekmec ponudnikom ogledov TV-serij in filmov na zahtevo, kot je Netflix.
Amazon je tudi proizvajalec potrošniške elektronike. Najbrž najbolj znani Amazonov izdelek je Kindle, najbolj priljubljeni elektronski bralnik knjig na svetu.
Leta 2014 je Amazon izdal svoj prvi pametni telefon, Amazon Fire Phone. Gre za eno redkih napačnih poslovnih odločitev Jeffa Bezosa - Fire Phone je bil zaradi visoke cene, povprečne zmogljivosti in majhnega nabora aplikacij prodajna polomija.
Bezosov glavni načrt za prihodnost je trenutno še hitrejša dostava paketov. Izdelke želi strankam na domači prag pripeljati še hitreje, in sicer z brezpilotnimi letalniki oziroma droni. Le vlado ZDA še mora prepričati, da mu bo to tudi dovolila.
Preberite še članek o Amazonovih trgovinah prihodnosti, ki jim na svetu ni para
Amazon ni edini Bezosov poslovni interes
Jeff Bezos je učitelju v srednji šoli nekoč dejal, da človek na tem planetu nima prihodnosti. Morda sta bili prav ta misel in Bezosova otroška želja biti raziskovalec vesolja navdih za ustanovitev podjetja Blue Origin, v katerem razvija plovila za zasebne polete v vesolje.
New Shepard, vesoljsko plovilo podjetja Blue Origin, je pravzaprav že nekajkrat uspešno poletelo prek 100 kilometrov nad površje Zemlje in uspešno pristalo v pokončnem položaju, s čimer je Bezos postal pionir uspešnega vertikalnega vzletanja in pristajanja v vesolje.
Bezosa zelo zanimajo tudi mediji. Leta 2013 je kupil ameriško medijsko hišo The Washinton Post in v dveh letih potrojil število bralcev, ki obiskujejo Postovo spletno stran. Uspelo mu je prehiteti celo The New York Times, enega najbolj branih ameriških medijev.
Tega zagotovo ne ve nihče, a nezanemarljiv delež Bezosovega premoženja morda predstavlja njegovo lastništvo nekaj milijonov delnic Googla. Leta 1998 je v podjetje namreč vložil četrt milijona dolarjev in za to leta 2004, ko je šel Google na borzo, dobil 3,3 milijona delnic. Danes je toliko delnic Alphabeta, družbe, v katero se je prestrukturiral Google, vrednih okrog 2,6 milijarde evrov. Ni znano, ali Bezos še ima te delnice ali jih je že prodal. Na fotografiji Bezos (levo) v družbi Sergeya Brina, soustanovitelja Googla.
Bezos - najslabši šef na svetu?
Znano je, da je bil Jeff Bezos včasih lahko zelo naporen šef in da se je večkrat zelo razjezil nad zaposlenimi. Iz Amazona so se pred nekaj leti razširile tudi govorice, da naj bi Bezos najel strokovnjaka, ki mu je pomagal brzdati čustva in spremeniti odnos do sodelavcev.
Bezos je znan tudi kot varčen šef - zaposleni na sedežu Amazona v Seattlu ne uživajo v brezplačnih gurmanskih obrokih, masažah na delovnem mestu, plezalnih stenah ali igranju namiznega tenisa, kot to, na primer, lahko počno zaposleni pri Facebooku ali Googlu.
Bezos v podjetju tudi prepoveduje predstavljanje novih idej s pomočjo diapozitivov v Power Pointu. Namesto tega jih mora vsak zaposleni predstaviti brez uporabe opornih točk in obenem oddati tudi najmanj šest strani dolgo poročilo, iz katerega lahko Bezos razbere, da zna zaposleni razmišljati kritično.
Viri: Biography, Business Insider, The New York Times, Forbes