WHO: odvisnost od računalniških iger je psihična motnja

To je ena od sprememb v predlogu nove, enajste po vrsti Mednarodne klasifikacije bolezni (ICD-11), ki ga bo Mednarodna zdravstvena organizacija sprejela predvidoma leta 2018.

Odvisnost od računalniških iger (Gaming Disorder) opisujejo kot trajno ali ponavljajoče se pogosto igranje iger z internetno povezavo ali brez nje, ki se kaže predvsem kot pomanjkanje nadzora nad začetkom, pogostostjo, trajanjem, intenziteto in koncem igranja. Na seznamu simptomov sta tudi dajanje večjega pomena igram kot kateremukoli drugemu opravilu ter nadaljevanje ali celo večanje pogostosti igranja kljub očitnemu nastopu negativnih posledic.

Ni vsak gamer odvisnik

Tega opisa nikakor ne gre razlagati, da je vsak, ki se zabava z računalniškimi igrami, takoj tudi odvisnik. Stroka sicer ni enotna, kolikšen delež gamerjev kaže znake odvisnosti, saj njihove ocene nihajo med 0,2 odstotka in 20 odstotki.

Ocene strokovnjakov, kolikšen delež tistih, ki preživijo veliko časa z računalniškimi igrami, kaže znake odvisnosti, se zelo razlikujejo. Foto: Thinkstock

Prav tako odvisnosti ni mogoče diagnosticirati že ob prvem pojavu opisanega vedenja, temveč po najmanj enem letu trajajočih simptomov. Če so simptomi resnejši, se to časovno določilo lahko skrajša, je med drugim zapisano v predlogu mednarodne klasifikacije bolezni.

Kaj pa, če je odvisnost od iger simptom in ne diagnoza?

Zdajšnja, deseta različica Mednarodne klasifikacije bolezni je bila sprejeta maja 1990 in jo uporablja več kot sto držav po vsem svetu. Enajsta različica, kjer bodo odvisnost od računalniških iger uvrstili ob bok odvisnostim, kot je od odvisnost od iger na srečo, bo po predhodni potrditvi objavljena predvidoma maja 2018.

Del stroke zagovarja, da odvisnost od računalniških iger spremljajo tudi druge psihične težave, ki so praviloma še resnejše in jih je pomembneje zdraviti. Foto: Thinkstock

Toda nekateri psihiatri menijo, da je odvisnost od iger lahko zgolj simptom neke večje mentalne težave in da zdravljenje s to diagnozo ni vedno primerno. "To je, kot da bi pozdravili kašelj, a bi še vedno imeli pljučnico," so pri medijski hiši CNN citirali profesorja psihologije na univerzi Stetson v ameriški zvezni državi Florida Chrisa Fergusona, ki veliko svojega raziskovalnega dela namenja prav računalniškim igram in učinkom medijskega nasilja.

Težave krepijo druga drugo

Ferguson je prepričan, da odvisnost od računalniških iger ni samostojna diagnoza, temveč se pojavlja v povezavi z drugimi težavami, ki se krepijo sočasno. V eni od svojih raziskav je namreč pokazal, da je bilo pri otrocih, ki so se otresli odvisnosti od računalniških iger, mogoče zaznati tudi manj težav z depresijo.

Njegova ocena je, da ima le okrog en odstotek gamerjev (ali morda celo manj) takšne težave.