Sreda, 30. 12. 2020, 22.00
3 leta, 10 mesecev
Z bitcoini si je kupil danes najdražjo garsonjero na svetu
Garsonjera v predmestju Helsinkov, ki jo je leta 2011 kupil Finec Martti Malmi, je danes, če se ozremo nazaj, najverjetneje eno od najdražjih stanovanj na svetu, zagotovo pa najdražja garsonjera. Da je dobil denar za nakup garsonjere, je Malmi namreč prodal 10 tisoč bitcoinov, ki bi bili danes vredni skoraj četrt milijarde evrov. Imel jih sicer že več kot štirikrat toliko, a se jim je za skupno dobro odpovedal veliko prekmalu. Če bi jih prodal danes, bi bil milijarder.
Martti Malmi je med največjimi poznavalci kriptovalute bitcoin dobro znano ime. Finski programer je bil pri razvoju bitcoina namreč zraven skoraj od samega začetka leta 2009. Bil je eden od prvih, ki so prek spleta stopili v stik s skrivnostnim Satoshijem Nakamotom, očetom bitcoina.
Martti Malmi je napisal enega prvih vodičev o tehnologiji bitcoin, ki ga je lahko razumel vsak z nekaj znanja računalništva, spisal pa je tudi precejšen del bitcoinove programske kode.
Malmi je Nakamotu ponudil pomoč pri širjenju ideje o bitcoinu in na koncu igral eno od ključnih vlog pri nastanku širše skupnosti uporabnikov, ki jih je zanimala nova tehnologija. Finec je bil skoraj zagotovo tudi prvi človek, ki je bitcoine zamenjal za "pravi" denar. 12. oktobra 2009 je za 5.050 bitcoinov dobil 5,02 ameriškega dolarja.
Tako rekoč za drobiž je prodal 55 tisoč bitcoinov: "Danes bi bil milijarder"
Pred dnevi je Malmi na družbenem omrežju Twitter razkril, da malce obžaluje svojo razsipnost z bitcoini, ki jih je pridobil v obdobju, ko je bil pojem kriptovalut širnemu svetu še tako rekoč neznan.
"Danes bi bil milijarder," je zapisal in dodal, da je do leta 2012 prodal kar 55 tisoč bitcoinov, ki jih je narudaril sam na svojem prenosnem računalniku. V letih 2009 in 2010 je to namreč še bilo mogoče.
Leta 2011, ko je cena bitcoina doživela prvi vrhunec in poskočila celo na 30 ameriških dolarjev, kar je bilo takrat skoraj neverjetno, je Malmi prodal 10 tisoč bitcoinov in si kupil garsonjero. Toliko bitcoinov je danes skupaj vrednih kar 226 milijonov evrov.
Če bi Malmi vse svoje bitcoine obdržal do danes, bi bila vrednost njegovega premoženja okrog 1,2 milijarde evrov. Bil bi skoraj dvakrat bogatejši od zakoncev Login, ki sta s 689 milijoni evrov premoženja z naskokom najbogatejša Slovenca.
In 2011 when the exchange rate peaked at $15-$30, I sold over 10,000 BTC to buy a fairly comfortable studio apartment near Helsinki. Big deal for a 22-year-old who never had much money. Probably the most expensive studio in the world now, but at least I got more than 2 pizzas. pic.twitter.com/AQupV94ev0
— Martti Malmi (@marttimalmi) December 18, 2020
"To je verjetno najdražja garsonjera na svetu," je v zgornji objavi pripisal Martii Malmi. Za zanimivo primerjavo, pa čeprav neposredna ni ravno mogoča: računalniški mogotec Michael Dell je decembra 2014 kupil takrat najdražje stanovanje v New Yorku in zanj plačal okrog 81 milijonov evrov.
Cena bitcoina se v času nastanka prispevka na večini borz giblje pri okrog 22.600 evrih, danes pa je padel tudi absolutni rekord, saj je bitcoin za krajši čas presegel ceno 23 tisoč evrov.
Skupno dobro so postavili pred osebno okoriščenje
Čeprav Malmi prezgodnjo prodajo bitcoinov obžaluje, je v izvirni objavi sicer zapisal tudi, da so pionirji bitcoina, med katere se prišteva tudi sam, pomagali ustvariti nekaj pomembnejšega od osebne premoženjske koristi.
V enem od sledečih tvitov je dodal tudi, da ima v bitcoinih še vedno nekaj prihrankov in da je zadovoljen z nedavnim potekom dogodkov, torej z meteorno rastjo cene bitcoina v zadnjih dveh tednih.
Serijo objav Marttija Malmija je na Twitterju delil tudi eden od slovenskih kriptopionirjev, soustanovitelj borze s kriptovalutami Nejc Kodrič, in pripisal: Legenda!
Legend! https://t.co/L1OAnMHXBQ
— Nejc Kodrič (@nejc_kodric) December 18, 2020
Pod goro smeti je trdi disk, ki bi najditelja izstrelil med deset najbogatejših Slovencev
O bitcoinih v teh dneh najverjetneje razmišlja tudi Britanec James Howell. Valižan je postal svetovno znan po tem, da je v smeti po nesreči vrgel ključ do bogastva.
Howells, sicer programer, je julija 2013 pospravljal podstrešje in stvari, ki jih ni več potreboval, odpeljal na odpad. Med njimi je bila tudi večina starih računalniških komponent. Tudi trdi disk, na katerem je imel Howells shranjene podatke za dostop do digitalne denarnice s 7.500 bitcoini.
Leta 2018 se je James Howells skoraj povsem umaknil iz javnega življenja. S Twitterja, ki je bilo edino družbeno omrežje, kjer je bil še aktiven, je izbrisal vse objave. Prenehal se je tudi pojavljati v medijih in zavračal intervjuje oziroma je zanje zahteval plačilo 250 ameriških dolarjev (225 evrov) v kriptovalutah. Račun na Twitterju je znova ustvaril februarja letos, objave pa pričakovano posveča predvsem kriptovalutam, predvsem bitcoin cashu.
Tri mesece pozneje se je Howells znova znašel na istem smetišču in tamkajšnje delavce prepričeval, da naj mu ga dovolijo prekopati. Trdi disk, na katerem so bili ključi do njegovih bitcoinov, je bil ob takratnem meteornem vzpenjanju kriptovalute proti ceni tisoč evrov vreden milijone.
Na smetišču so mu pojasnili, da je prepozen in da bi bilo iskanje njegovega trdega diska tako rekoč misija nemogoče. Bil je zakopan pod metrsko plastjo smeti, lahko pa bi bil kjer koli na območju, velikem kot nogometno igrišče.
Po tem, ko je Howells svojo zgodbo zaupal britanskim in svetovnim medijem, je smetišče v Walesu dobilo ogromno neželenih obiskovalcev, ki so iskali bitcoin "zaklad".
Howells se je nato z britanskimi oblastmi o morebitnem prekopu smetišča pregovarjal vse do decembra 2017, ko so mu to vendarle dokončno prepovedali, ker bi takšen poseg v več kot 200 tisoč ton odpadkov, ki so se do takrat nabrali nad njegovim trdim diskom, preveč ogrozil okolje.
Če bi Howells trdi disk našel danes, kar je najverjetneje mogoče le še s pomočjo čarovnije, bi lahko svoje bitcoine danes glede na trenutno ceno kriptovalute prodal za skoraj 170 milijonov evrov. To je znesek, ki v Sloveniji vodi na četrto mesto najbogatejših Slovencev v letu 2020, na primer.
4