Nedelja, 28. 2. 2021, 13.06
3 leta, 9 mesecev
Še eno vprašanje, na katerega odgovor dajejo genske mutacije
Zakaj nekateri veliko lažje prenašajo mraz?
Ena petina prebivalstva nosi v sebi gensko mutacijo, ki je prek mišičnega proteina povezana z lažjim prenašanjem nizkih temperatur.
Ljudje s pomanjkanjem ustvarjanja mišičnega proteina alfa-aktinin-3 se ob nizkih temperaturah manj trepetajo in ohranjajo višjo telesno temperaturo, je ugotovila raziskava švedskega Karolinska Institutet s sodelovanjem znanstvenikov iz Litve in Avstralije.
Pri ustvarjanju tega proteina ima odločilno vlogo gen ACTN3, mutacija tega gena, ki so jo zaznali pri 20 odstotkih sodelujočih v raziskavi, pa ima za posledico pomanjkanje omenjenega proteina.
Mutacijo zaznali pri selitvah na mrzli sever
Namen te mutacije še danes ni pojasnjen. Evolucijski biologi so jo v bližnji preteklosti zaznali pri selitvah prebivalstva iz Afrike v hladnejše dele Azije ter osrednjo in severno Evropo, kar je prispevalo k domnevi nekaterih raziskovalcev, da je ta mutacija nastala kot pomoč pri prilagajanju hladnejšim podnebjem.
Nova mednarodna študija bo preizkusila veljavnost te predpostavke.
Plavali so v mrzli vodi
V študiji, ki so jo opisali v znanstveni reviji American Journal of Human Genetics, so zajeli 43 zdravih moških na jugu Litve, starih med 18 in 40 let. Izpostavili so jih mrzli vodi (14 stopinj Celzija), in sicer tako, da so bili v mrzli vodi 20 minut, nato pa deset minut pri sobni temperaturi. Izvedli so šest zaporednih krogov, predčasno pa so prekinili pri tistih, ki jim je telesna temperatura padla na 35,5 stopinje Celzija.
Izkazalo se je, da so tisti s pomanjkanjem proteina alfa-aktinin-3 to prenesli veliko lažje. S številkami: med tistimi, ki imajo alfa-aktinin-3, je samo 30 odstotkov preneslo vseh 120 minut mrzle vode, medtem ko je med tistimi brez tega proteina delež dosegel bistveno višjih 69 odstotkov.
Z dodatnimi meritvami so raziskovalci ugotovili tudi bistvene razlike glede intenzitete trepetanja in ohranjanja normalne telesne temperature – obakrat v prid tistih brez alfa-aktnina-3.
Ženske za zdaj ostajajo neznanka
Ni še povsem jasno, ali ima pomanjkanje tega proteina še kakšne druge posledice ali če je zaradi tega povečana izpostavljenost za kakšno bolezen. Nadaljnje raziskave bodo, navajajo avtorji, morda celo pojasnile, ali bo boljše razumevanje tega proteina pomagalo pri zdravljenju nekaterih neželenih stanj, med katerimi je celo čezmerna telesna teža. Ravno tako bo treba poiskati odgovore, ali bodo enake ugotovitve tudi pri ženskah.
Na podlagi prejšnjih raziskav švedskih fiziologov pa kaže, da tisti s pomanjkanjem tega proteina le redko uspejo v športih, ki zahtevajo moč in eksplozivnost, so pa nadpovprečno vzdržni, je pojasnil eden od avtorjev raziskave.
1