Kako je 40-urni delovni teden postal standard

Ko je ameriška vlada leta 1890 začela beležiti delovni čas, je povprečni delavec v proizvodnji delal sto ur tedensko. Pol stoletja kasneje je bil že uveljavljen osemurni delovnik oz. 40-urni delovni teden, piše Business Insider.

Zdaj, glede na javnomnenjsko anketo YouGov, Američani pravijo, da bi bil sedemurni ali celo krajši delovnik precej bolj produktiven od trenutnega uradno osemurnega, dejansko pa 8,7-urnega delovnika, piše Forbes.

Dvesto let od prve zahteve po osemurnem delovniku Delovni čas se je zakonsko začel uveljavljati z industrijsko revolucijo, ko je bilo 14 ali celo 16 ur dela dnevno in sedem dni na teden nekaj povsem običajnega.

Prva gibanja za skrajšanje delovnega časa so se začela že v začetku 19. stoletja, ko je leta 1810 Britanec Robert Owen sprožil zahtevo po deseturnem delovniku, sedem let kasneje je z geslom "osem ur dela, osem ure rekreacije in osem ur počitka" že zahteval osemurni delovnik.

Prve uresničitve so njegove zahteve dosegle tri desetletja kasneje, ko so v Angliji ženskam in otrokom delovnik omejili na deset ur dnevno, francoskim delavcem pa na dvanajst ur dnevno, a še vedno sedem dni na teden.

V Sloveniji je bil delovni čas prvič omejen leta 1885, in sicer na enajst ur dnevno, v delu Skrajševanje delovnega časa navaja Barbara Kresal.

Henry Ford, oče osemurnega delovnika Ideja o 40-urnem delovniku se je začela rojevati v času velike depresije v začetku 20. stoletja, ki je v brezposelnost pahnila več kot petino ameriškega prebivalstva.

A dejansko za začetnika 40-urnega delovnega tedna velja Henry Ford, ki je že leta 1914 delavcem v podjetju Ford Motors delovni teden skrajšal za osem ur, leta 1926 pa je delovni teden s sedmih skrajšal na pet dni in tako poleg 40-urnega delovnega tedna uvedel še osemurni delovnik, navaja Times. S tem ko je delavcem ob enaki plači dal več prostega časa, je želel spodbuditi porabo.

Kot splošni standard je bil 40-urni delovni teden uveljavljen leta 1935 z odločitvijo Mednarodne organizacije dela. Glavni argument za to odločitev je bilo reševanje razširjene in dolgotrajne brezposelnosti.

Manj kot 40 ur delajo Francozi, Belgijci in Nizozemci V francoski nacionalni zakonodaji je bil 40-urni delovni teden sprejet leta 1936, v ameriški je bil dve leti pozneje najprej sprejet 44-urni delovni teden, ki so ga leta 1940 zmanjšali na 40 ur.

Po drugi svetovni vojni je temu sledila še večina drugih držav po svetu, medtem ko so ga na Kitajskem sprejeli pred komaj dvajsetimi leti.

Večina držav ima danes še vedno uzakonjen 40-urni delovni teden. Izjeme so med drugim: - Danci, ki delajo 37 ur tedensko, - Francozi, ki delajo 35 ur tedensko, ter - Belgijci in Nizozemci, ki delajo 30 ur tedensko.

Zdaj se v luči zvišanja storilnosti zaposlenih k skrajšanemu, 6-urnemu delovniku, s poskusi nagibajo še Švedi.

V Sloveniji, kjer je bil osemurni delovnik uveden konec leta 1918, imamo danes zakonsko določen 40-urni delovnik, pri čemer je treba upoštevati, da sta od tega dve uri in pol plačanega odmora za malico, ki v večini drugih držav ni del uradnega delovnika.

V katerih državah zaposleni dejansko delajo največ Evropska direktiva o delovnem času članicam EU med drugim priporoča: - omejitev delovnega tedna, vključno z nadurami, na največ 48 ur, - najmanj 11 ur dnevnega počitka, - odmor za delavce, ki delajo vsaj šest ur dnevno, - najmanj en prost dan na teden.

Koliko pa dejansko delajo delavci, zaposleni za polni delovni čas?