Sreda, 17. 4. 2019, 19.37
5 let, 7 mesecev
Mladih upokojitev in regres ne zanimata. Želijo pa si več svobode. #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,11
Si predstavljate, da bi se lahko tako, kot se odpravite na tržnico po sadje, zelenjavo, meso, odpravili tudi po kariero? Pa se lahko. Na mariborski karierni tržnici so ravno danes študentje, dijaki in mladi brezposelni navezovali stike z bodočimi delodajalci. A več kot očitno je mladim iskalcem zaposlitve prav malo mar, koliko regresa bi na primer dobili zaradi davčne razbremenitve, kaj šele, kdaj se bodo po noveli pokojninskega zakona lahko upokojili.
Na slovenske študente še vedno prežijo tudi avstrijska podjetja. Je pa gospodarska rast vsaj pri tehničnih poklicih nekoliko omejila odhode v tujino. Novinar Planeta Uroš Maučec ugotavlja, da si vse več mladih ne želi redne zaposlitve. Prav tako se mladi ob iskanju zaposlitve ne obremenjujejo z dvigom upokojitvene starosti na 67 let. To skrb prelagajo v prihodnost.
O regresu bodo razmišljali, ko bo redna zaposlitev
Študenta logistike Nejc in Rok na razgovoru nista spraševala, koliko regresa bi dobila, če bi se zaposlila. "Zdaj za zdaj še ne, ko pa bomo dobili službo, pa bo to pomembno," je dejal Nejc.
V Avstrijo jih vabi višja plača
Avstrijska podjetja slovenske študente še vedno vabijo z mamljivimi ponudbami. V Lipnico, ki je od Maribora oddaljena pol ure vožnje, jih privabi višja plača. "Bolje kot pri nas, tako da jih to zagotovo spodbuja. Zato so tudi že zdaj v našem podjetju Slovenci," je dejal Iztok Žgalin iz podjetja Boom Software iz Leibnitza.
Vse več podjetij zahteva znanje nemščine
Znanje nemškega jezika zahteva vse več slovenskih podjetij, tudi v igričarski industriji, kjer bodoče programerje zanima predvsem, kakšno je delovno okolje. "Želijo le vedeti, kje se bodo imeli dobro in kje se bodo kaj naučili," je pripovedovala Nina Piuzi iz podjetja ORYX Gaming.
Najprej bi delali, nato pa potovali
Na mariborskem zavodu za zaposlovanje opažajo, da redna zaposlitev za polni delovni čas ni več edina oblika dela, ki si jo mladi želijo. "Pa pravijo, zakaj pa bi jaz delal za osem ur, jaz bi delal pet ur ali pa štiri ure. Pa delam mogoče tri mesece ves čas, potem pa grem na kakšno potovanje in se vrnem," je povedala Mirjana Zgaga z Zavoda za zaposlovanje v Mariboru.
Mladi v Sloveniji v primežu prekarnosti in stresa
Rezultati Raziskave o mladih v Sloveniji 2018/2019, ki jo je izvedla Fundacija Friedrich Ebert Stiftung, kažejo, da je prekarnost mladih na trgu dela zelo visoka, kar je povezano z naraščajočim strahom pred nezaposlenostjo. Mladi so vse bolj izpostavljeni stresu, v primerjavi z drugimi v državah jugovzhodne Evrope so nezadovoljni z življenjem.
Raziskovalna študija vsebuje številne ugotovitve o današnji generaciji mladih. "S tem je povezana ugotovitev, da med mladimi vedno bolj prevladuje individualizem, ki se kaže na številnih področjih, od vse večje skrbi za osebno zdravje in vse hitrejšega osamosvajanja od staršev do vedno bolj individualističnih vrednot," je v izjavi za medije pojasnil vodja raziskav na mariborski univerzi Andrej Naterer.
V takih razmerah ni presenetljivo, da se je doživljanje stresa med mladimi v zadnjih letih izrazito povečalo. Opisane razmere zagotovo pomembno pripomorejo k temu, da še naprej narašča število mladih, ki se odseljujejo v tujino.
A je pri tem navedel, da hkrati narašča tudi priseljevanje mladih in da se smernice obračajo h krožnim migracijam. Na ravni vrednot in stališč se med mladimi kaže visoka in naraščajoča proevropska usmerjenost, kajti mladi Slovenci od svojih vrstnikov odstopajo po zelo liberalni vrednotni naravnanosti, hkrati pa po njegovih navedbah tudi močno podpirajo idejo močne države blaginje.
Fundacija Friedrich Ebert Stiftung je lani opravila veliko empirično raziskavo o mladih v Sloveniji in je del projekta desetih držav. Poleg Slovenije je raziskava zajela še Albanijo, BiH, Bolgarijo, Črno goro, Severno Makedonijo, Kosovo, Romunijo, Hrvaško in Srbijo.
Rezultate študije o mladih v regiji pa je predstavil raziskovalec Miran Lavrič z mariborske univerze. "Mladi so po eni strani zaskrbljeni zaradi zdravja, imajo višjo stopnjo stresa, a po drugi strani jih to tudi sili v športno aktivnost. Na tem področju smo daleč najbolj aktivni, imamo zelo aktivno mladino. Tudi uživanje alkohola se je precej zmanjšalo, tako da je mladina pri nas vedno bolj odgovorna, predvsem v individualističnem smislu, kajti čutijo, da morajo poskrbeti za sebe na precej prekarnem trgu dela," je povedal.
Kot je še dejal, je bila zanj najbolj presenetljiva ugotovitev, da so mladi Albanci najbolj zadovoljni s svojim življenjem, s svojim življenjem in fizičnim videzom pa so najmanj zadovoljni mladi Slovenci.
Glavni cilj raziskave, ki je zajela tisoč mladih Slovencev, starih med 14 in 29 let, je bil ugotoviti in analizirati stališča in vedenjske vzorce sodobne generacije mladih na področju družinskega življenja, izobraževanja, zaposlovanja, mobilnosti, vrednot, politike in prostega časa.
To je sicer druga velika raziskava o mladih Fundacije Friedrich Ebert v Zagrebu in Centra za raziskovanje postsocialističnih družb mariborske filozofske fakultete, njuna prva skupna raziskava pa je bila opravljena leta 2013. (STA)
