Torek, 26. 5. 2015, 12.39
8 let, 7 mesecev
Nemčija odpravlja delovne vizume za Hrvate. Kaj to pomeni za Slovence?
Evropska komisija bo v tem tednu objavila poročilo o prvih dveh letih hrvaškega članstva v Evropski uniji, na podlagi katerega se bodo preostale članice EU odločile o morebitnem podaljšanju začasne omejitve prostega pretoka delavcev s hrvaškim državljanstvom.
Prehodno obdobje traja dve leti z možnostjo podaljšanja, najprej za tri in nato še za dve leti. Skupno lahko omejitev tako traja največ sedem let.
Za najmlajšo članico Hrvaško, ki je v EU vstopila 1. julija 2013, je prehodno obdobje uvedlo 13 od 27 članic, med njimi Slovenija, Avstrija in Nemčija. Ali bodo omejitev podaljšale ali ne, se bodo članice odločale ločeno.
To pomeni, da bodo Hrvati še nadaljnja tri leta za delo v Sloveniji morali pridobiti delovno dovoljenje, za katerega zaprosi delodajalec, izda pa ga Zavod RS za zaposlovanje.
Razlog za omejevanje prostega pretoka trga delovne sile je med drugim preprečevanje pritoka trga delovne sile, ki bi lahko samo še poglobil domačo brezposelnost. Stopnja brezposelnosti v Sloveniji še vedno znaša 12,8 odstotka. Avstrija ima medtem med 28 članicami tretjo najnižjo stopnjo brezposelnosti, a 9,1-odstotna brezposelnost naj bi bila za našo severno sosedo ena najvišjih v zadnjem desetletju.
Stopnja brezposelnosti v Nemčiji znaša le 4,7 odstotka. Veliko delovne sile predstavljajo tujci, ki jih bodo glede na napovedi padanja populacije v prihodnje potrebovali še več, vsako leto več kot 500 tisoč.
Veliko teh delovnih mest zasedejo tudi Slovenci, vsak mesec se jih po podatkih notranjega ministrstva tja odseli več kot sto. Letos se je samo v prvih štirih mesecih v Nemčijo preselilo več kot 500 Slovencev, skupno pa jih tam po podatkih notranjega ministrstva živi že 17.483, po podatkih generalnega konzulata v Münchnu pa celo od 30 do 40 tisoč.
Skladno z dogovorom o prostem pretoku trga delovne sile imajo zdaj slovenski državljani za delo v Nemčiji prednost pred Hrvati, saj si morajo urediti le začasno bivališče ter morebiti dokumentacijo za določene regulirane poklice, ne pa tudi delovnega dovoljenja.
Ko bodo torej delovni vizumi v Nemčiji odpravljeni tudi za Hrvate, se bo ne le za Slovence, temveč vse evropske državljane na nemškem trgu dela nedvomno povečala konkurenca. "Vsi nastopamo na enotnem evropskem trgu dela, kjer je konkurenca večja," odgovarjajo na EURESU. Razlik v narodnosti tako ni, štejejo le znanja, kompetence in izkušnje.
1