Petek, 9. 6. 2017, 12.13
7 let, 2 meseca
Se lahko Macronu in njegovi Brigitte podrejo vsi načrti?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
Francozi bodo to nedeljo volili nov francoski parlament. Zmaga se nasmiha stranki REM novoizvoljenega francoskega predsednika Emmanuela Macrona.
Macron, ki je maja letos v drugem krogu prepričljivo premagal Marine Le Pen in postal najmlajši francoski predsednik v zgodovini, nujno potrebuje zmago tudi na parlamentarnih volitvah, če hoče uresničiti svoje predvolilne obljube.
- Kdo sploh je Emmanuel Macron?
- Bo Macron končal tako klavrno kot njegov predhodnik?
- Zakaj je Brigitte Trogneux Antimelania Trump
Macronova stranka bo po napovedih dobila trdno večino v parlamentu
Za zdaj ankete kažejo, da bo njegovi stranki La republique en marche! (sl. Republika na pohodu), ki na volitvah nastopa skupaj s sredinsko stranko Demokratično gibanje (MoDem), uspelo dobiti precej prepričljivo večino v 577-članskem francoskem parlamentu.
Stranko REM, takrat še En Marche! (EM), je Macron skupaj s svojim svetovalcem Ismaëlom Emelienom (ta je od 39-letnega Macrona mlajši devet let) ustanovil aprila lani. Zaradi mladosti stranke ne preseneča, da bodo na njeni listi kandidirali številni v politiki še neizkušeni in med volivci nepreverjeni novi obrazi. Med kandidati stranke so tako nekdanji pilot, nekdanji bikoborec, znan matematik, lastniki podjetij, upokojenci …
Francoski volivci 577-članski parlament volijo po dvokrožnem večinskem sistemu. To pomeni, da mora kandidat, ki želi zastopati svoj volilni okraj v francoskem parlamentu, dobiti več kot polovico glasov.
V primeru, da v prvem krogu nobeden od kandidatov ne dobi več kot polovice glasov, se bosta v drugem krogu – ta bo 18. junija – pomerila kandidata, ki sta v prvem krogu dobila največ glasov v volilnem okraju.
Razdelitev sedežev
- Po napovedih javnomnenjske agencije Ipsos, ta je opravila anketo med 2. in 4. junijem, bosta Macronova Republika na pohodu (REM) in MoDem dobila od 385 do 415 sedežev. Torej bo imel Macron, če se te projekcije izkažejo za pravilne, v parlamentu trdno večino.
- Zmerno desni neogolistični republikanci (Les republicains - LR) bodo na volitvah nastopili v koaliciji z desnosredinsko Zvezo demokratov in neodvisnih (UDI) in bodo po projekcijah dobili od 105 do 125 sedežev.
- Precej manjši bo izkupiček socialistov. Ti bodo na volitvah nastopili skupaj s socialnoliberalno Stranko radikalne levice, v drugem krogu pa se bodo socialistom in radikalni levici verjetno pridružili tudi francoski Zeleni. Izkupiček tega levega bloka naj bi bil od 25 do 35 sedežev.
- Nepokorjena Francija (La France insoumise) ognjevitega levičarja Jean-Luc Melenchona bo po projekcijah imela v parlamentu skupaj s francoskimi komunisti od 12 do 22 poslancev.
- Marine Le Pen je v drugem krogu francoskih predsedniških volitev dobila 10,6 milijona glasov, a na francoskih parlamentarnih volitvah bo imela njena Nacionalna fronta precej slabši izkupiček. Po projekciji agenciji Ipsos bo imela Nacionalna fronta v novem francoskem parlamentu od pet do 15 poslancev. Kar je še vedno precej več od dveh poslancev, kot jih ima stranka zdaj.
Nacionalna fronta bo na parlamentarnih volitvah precej manj uspešna, kot je bila Marine Le Pen na predsedniških. Do zdaj je imela Nacionalna fronta v parlamentu dva poslanska sedeža, eden je pripadel mladi Marion Marion Marechal-Le Pen, ki pa letos ne kandidira.
V drugem krogu vsi proti Nacionalni fronti
Težava Nacionalne fronte je namreč, da se v drugem krogu parlamentarnih volitev vse preostale stranke združijo proti kandidatom Nacionalne fronte, ki so se prebili v drugi krogi, zaradi česar je končni poslanski izkupiček stranke precej pičel.
Na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2012 je tako Nacionalna fronta v prvem krogu dobila več kot 13 odstotkov glasov in postala tretja najmočnejša stranka po zbranih glasovih (tako imenovani popular vote), a po drugem krogu je v 577-članskem parlamentu dobila le dva poslanca.
Želja Nacionalne fronte po 15 poslancih
Kar je še vedno uspeh v primerjavi z volitvami leta 2007, ko Nacionalna fronta ni dobila niti enega poslanca. Za primerjavo: leta 1986, ko je imela Francija parlamentarne volitve po proporcionalnem sistemu, je Nacionalna fronta s slabimi desetimi odstotki dobila 35 sedežev v 573-članskem parlamentu.
Težava za Nacionalno fronte je še, da stranke v francoskem parlamentu potrebujejo vsaj 15 poslancev, če želijo oblikovati lastno poslansko skupino, kar strankinim poslancem zagotavlja več odmerjenih minut za parlamentarno govornico in dostop do vodstvenih položajev znotraj parlamenta.
Po zmagi na predsedniških volitvah je Macron 15. maja za novega predsednika vlade imenoval Edouarda Phillippa, sicer člana in poslanca republikanske stranke. Na junijskih volitvah Philippe ne kandidira.
Francoski volivci v tujini močno podprli REM
Francoski volivci, ki živijo v tujini, so že volili, in sicer po internetu. Ti volivci so razdeljeni v 11. volilnih okrajev in v prvem krogu so v desetih okrajih (med drugim tudi v okrajih Kanada, ZDA in Severna Evropa) zmagali Macronovi kandidati.
