Sreda, 7. 12. 2016, 6.47
9 mesecev, 2 tedna
5 napak, ki vas drago stanejo
Piše se leto 2040. Število Slovencev pod pragom revščine je dramatično naraslo, med njimi pa prednjačijo upokojenci. Po 40 letih delovne dobe državna pokojnina komaj zadošča za plačilo položnic za elektriko, vodo, telefon in gretje. Za pokojnino enega upokojenca dela manj kot en zaposleni. Številni zaposleni, ki že izpolnjujejo pogoje za zasluženo upokojitev, se trudijo čim dlje ostati v službi in namesto da bi uživali v jeseni svojega življenja, poskušajo podaljšati delovno dobo in s tem v družinski proračun prinesti vsaj nekaj dodatnih evrov.
Verjetno je ta scenarij danes slišati kot mrka napoved, vendar pa vse kaže, da je to realnost, ki nas čaka. Pozivi k pokojninskim reformam so po vsem svetu vedno bolj glasni, le peščica držav pa je doslej že resno posegla na to področje. Razlog za to je zelo preprost. Pokojnine so bile vedno pereče politično vprašanje in namesto da bi danes sprejeli ukrepe, večina politik po svetu težave pometa pod preprogo, kjer se zgolj kopičijo.
Zato je za vsakega državljana, ki svoje prihodnosti in prihodnosti svojih bližnjih ne želi prepuščati naključju, ključno, da pravočasno začne razmišljati o tem, da bo vsaj manjši del prihrankov vsak mesec začel dajati na stran. Hitreje bo začel varčevati, manjši delež plače mu bo vsak mesec potrebno privarčevati.
Že z mesečnim vplačilom v višini 50 evrov v vzajemne sklade in ob upoštevanju 7-odstotne povprečne letne donosnosti, bi posameznik v 35 letih privarčeval dovolj za izplačilo med 500 in 600 evri dodatne mesečne rente v naslednjih 20 letih. Prav pri postopnem varčevanju je čas zagotovo naš največji zaveznik. Prej kot začnemo varčevati, manjši del prihodkov moramo dati na stran, da dosežemo končni cilj. Če bi namreč posameznik že pri 20 letih začel mesečno v vzajemne sklade vplačevati 20 evrov, ki bi jih verjetno lahko privarčeval že z zamenjavo mobilnega operaterja ali dobavitelja elektrike, bi ob upoštevanju zgornjih predpostavk do 65 leta privarčeval prek 100.000 evrov.
Začetek varčevanja je torej izredno pomemben korak, ki bi se ga moral vsak lotiti čim prej v življenju. Da pa bo varčevanje tudi na dolgi rok uspešno in vaši prihranki ustrezno oplemeniteni, je potrebo izbrati tudi pravo naložbeno kombinacijo. Predvsem pa se morajo vlagatelji držati začrtane poti, namesto, da skačejo iz ene "vroče zgodbe" v drugo. Z iskanjem "vročih zgodb" bodo verjetno zgrešili pravi trenutek za nakup ali prodajo in na koncu dosegli manjši donos od vlagatelja, ki bi vsak mesec varčevanju namenil določen znesek.
Raziskave namreč kažejo, da povprečna letna donosnost delniških skladov znaša med sedmimi in osmimi odstotki. A številni vlagatelji se morajo na koncu zadovoljiti z veliko nižjimi donosi, saj so preveč osredotočeni na hitre zaslužke ter delajo napake, ki jih na dolgi rok prikrajšajo za velik del donosov.
Varčevalci se pri izbiri za vlaganje v posamezen sklad največkrat odločajo pod vtisom preteklih donosov in tako vložijo svoje prihranke v sklade, ki so v zadnjem obdobju dosegali najvišje donose. Pogosto se zgodi tudi, da svoja sredstva na podlagi čustev ob nepravem času prodajo. Analiza ravnanja vlagateljev, ki jo vsako leto izvede podjetje Dalbar Inc, prikazuje vpliv čustev na vlagatelje in z njimi povezane izgubljene naložbene priložnosti. Raziskave kažejo na to, da je potrebno čustva, kot sta strah in pohlep, zelo dobro kontrolirati. Od 1992-2011 je bil povprečen letni donos delniškega sklada 8,2 odstotka, medtem ko so investitorji povprečno pridobili pridobil le 3,5 odstotka.
Tako ne preseneča, da je tudi na izbiro vzajemnih skladov potrebno gledati kot na gradnjo hiše. Seveda lahko uporabimo veliko različnih strategij, vendar pa morajo vse te strategije prestati preizkus časa in imeti trdne temelje. Naložbena košarica pa mora vsebovati tudi kombinacijo vzajemnih skladov, ki delajo dobro za naše potrebe.
Katera je prava naložbena kombinacija zame?
Kratkoročne cilje boste uresničili z bolj varnimi naložbami in ALTA MODRO NALOŽBENO KOMBINACIJO (priporočljiva doba varčevanja vsaj 3 leta).
Za doseganje srednjeročnih ciljev izberite ALTA URAVNOTEŽENO NALOŽBENO KOMBINACIJO (doba varčevanja med 3 in 5 let) ali ALTA DINAMIČNO NALOŽBENO KOMBINACIJO (doba varčevanja med 5 in 7 let).
Če imate za uresničitev vaših želja še dovolj časa (7 let ali več) in želite nadpovprečne donose, izberite ALTA PROGRESIVNO NALOŽBENO KOMBINACIJO.
Z vplačilom v ALTA naložbene kombinacije se vaše premoženje avtomatično razporedi med več različnih naložb s čimer dosežete uravnoteženost, stabilnost ter s tem optimalno razmerje med donosnostjo in tveganjem. Ob tem pa z enim samim nakazilom dejansko dobite šest oziroma sedem različnih vzajemnih skladov in tako na dolgi rok še dodatno privarčujete s plačilom bančnih provizij.